Evropii
63 |
0
2 8 25 18 8 2 |
Eu 151,965 |
|
Evropii |
Evropii (Eu — europium latinan kelel) om 63nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.
Ühthine ümbrikirjutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Element om harv londuses, sen pala mail'mas om 5 × 10−10. Vl 1896 francine Ežen Anatol' Demarse-himik sai puhtast evropijad ezmäižen kerdan. Ei voi löuta evropijad Mas joudjas olendas.
Metall, sen hapanduz, hlorid i nitrat oma vähätoksižed ristitun täht.
Fizižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Evropii om pehmed hobedaižvauged mametall. Kristalline segluz om kubine mülükeskustoittud normaližen painuden al, völ kaks' modifikacijad oleleb korktan painuden al.
Atommass — 151,965. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 5,243 g/sm³. Suladandlämuz — 1099 K (826 C°). Kehundlämuz — 1802 K (1529 C°).
Londuseline evropii kogoneb kahtes izotopaspäi: vähäradioaktivine 151Eu (52,2 %, pol'čihodamižen pord 4,6⋅1018 vot, kändase prometijaks α-čihodamižen kal't) i stabiline 153Eu (47,8 %). Tetas 36 ratud radioaktivišt izotopad 130..150, 152, 154..167 atommassanke i 17 izomärad. Niiden keskes nelläl pol'čihodamižen pord om hätkemb: 150Eu (36,9 vot), 152Eu (13,516 vot), 154Eu (8,593 vot) i 155Eu (4,76 vot). Kaikiš hätkembad izomärad oma 150mEu (12,8 časud) i 152m1Eu (9,3 časud). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotopad 134..136, izomär 136m), α- i β-čihodamižen (izotopad 147, 148) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš samarijaks, jüžmakombad gadolinijaks, izotopad 152, 154 i izomärad 150m, 152m1 — molembikš, izotopad 134..136, 147, 148 i izomär 136m — samarijaks i prometijaks.
Himižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Evropii muigotub il'mas kebnas i katase hapandusen (Eu2O3) kerthel, ka kaitas karasinas vai parafinas. Muigotandmärad: +3 (tobjimalaz), +2, +1.
Pölü voib palada poukahtuden il'mas. Palamižen reakcii +180 C° lämudel:
Evropijan reakcine mahtuz om kaikiš lujemb lantanoidoiden keskes. Ahtištab läz kaikid metalloid soliden segoitesiš. Segoib ammiakas sinižen segoitesen säten.
Kävutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Ottas kävutamižhe evropijad atomenergetikas, elektronikas i medicinas.
Metall maksoi 800..2000 US$ kilogrammas vl 2014. Päeksportör — Kitai, mugažo om evropijan löudmižsijid Kenijas (kaikiš suremb), AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Evropii webelements.com-saital. (angl.)
- Kirjutuz evropijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)
Evropii Vikiaitas |
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | ||||||||||||||||||||||||||
1 | H | He | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2 | Li | Be | B | C | N | O | F | Ne | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
3 | Na | Mg | Al | Si | P | S | Cl | Ar | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
4 | K | Ca | Sc | Ti | V | Cr | Mn | Fe | Co | Ni | Cu | Zn | Ga | Ge | As | Se | Br | Kr | |||||||||||||||||||||||||
5 | Rb | Sr | Y | Zr | Nb | Mo | Tc | Ru | Rh | Pd | Ag | Cd | In | Sn | Sb | Te | I | Xe | |||||||||||||||||||||||||
6 | Cs | Ba | La | Ce | Pr | Nd | Pm | Sm | Eu | Gd | Tb | Dy | Ho | Er | Tm | Yb | Lu | Hf | Ta | W | Re | Os | Ir | Pt | Au | Hg | Tl | Pb | Bi | Po | At | Rn | |||||||||||
7 | Fr | Ra | Ac | Th | Pa | U | Np | Pu | Am | Cm | Bk | Cf | Es | Fm | Md | No | Lr | Rf | Db | Sg | Bh | Hs | Mt | Ds | Rg | Cn | Nh | Fl | Mc | Lv | Ts | Og | |||||||||||
8 | Uue | Ubn | Ubu | Ubb | Ubt | Ubq | Ubp | Ubh | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
|