Pojdi na vsebino

Nevers

Nevers
Lega
Zemljevid
Nevers se nahaja v Francija
Nevers
Nevers se nahaja v Burgundija - Franche-Comté
Nevers
46°59′33″N 3°9′24″E / 46.99250°N 3.15667°E / 46.99250; 3.15667
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaNièvre
OkrožjeNevers
KantonNevers-Center
Nevers-Jug
Nevers-Sever
Nevers-Vzhod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Nevers
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Didier Boulaud
Površina
1
17,33 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
32.830
 • Gostota1.900 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
58194 /58000
Nadmorska višina167–238 m
(povp. 180 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.
Katedrala Saint-Cyr et Sainte-Juliette, Nevers

Nevers je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, prefektura departmaja Nièvre in glavno mesto nekdanje province Nivernais. Leta 1999 je mesto imelo 43.082 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži ob zahodnem obrežju reke Loare in njenih pritokih Allier ter Nièvre. Skozenj poteka južni krak romarske poti v Santiago de Compostelo (Via Lemovicensis) z začetkom v Vézelayu.

Staro mestno jedro okoli katedrale Saint Cyr - Sainte Julitte, z reko Loaro in mostom Pont de Loire.

Administracija

[uredi | uredi kodo]
Lega okrožja v regiji

Nevers je sedež štirih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Decize, Dornes, Guérigny, Imphy, La Machine, Pougues-les-Eaux, Saint-Benin-d'Azy, Saint-Pierre-le-Moûtier, Saint-Saulge s 125.244 prebivalci.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Antični Noviodunum je bil kasneje preimenovan v Nebirnum. Konec 5. stoletja je postal sedež škofije. Grofija sega nazaj vsaj v začetek 10. stoletja. Za kratek čas v 14. stoletju je bil v Neversu tudi sedež Univerze, prenešen iz Orléansa.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Nevers je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • cerkev sv. Štefana iz konca 9. stoletja,
  • gotska Neverska stolnica (14.-16. stoletje),
  • Vojvodska palača (15.-16. stoletje),
  • Slavolok zmage (18. stoletje).

Šport

[uredi | uredi kodo]

Dobrih 15 kilometrov južno od Neversa leži dirkališče Circuit de Nevers Magny-Cours, ki je med letoma 1991 in 2008 redno gostilo dirke Formule 1 za Veliko nagrado Francije.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.