Velika nagrada Francije
| Circuit Paul Ricard | |
| |
| Podatki o dirki | |
| Št. krogov | 53 |
|---|---|
| Dolžina kroga | 5,842 km |
| Dolžina dirke | 309,626 km |
| Št. dirk | 90 |
| Prva dirka | 1906 |
| Zadnja dirka | 2021 |
| Največ zmag med dirkači |
 Michael Schumacher (8)
|
| Največ zmag med moštvi |
 Ferrari (17)
|
| Zadnja dirka (2022): | |
| Pole |  Charles Leclerc Ferrari 1:30,872 |
| Stopničke | 1.  M. Verstappen Red Bull Racing-RBPT 1:30:02,112 2.  L. Hamilton Mercedes +10,587 3. G. Russell Mercedes +16,495 |
| Najh. krog |  Carlos Sainz Jr. Ferrari 1:35,781 |
Velika nagrada Francije (francosko Grand Prix de France) je dirka svetovnega prvenstva Formule 1, ki se je odvijala v več obdobjih, zadnjič med letoma 2018 in 2022.
Avtomobilistično dirkanje se je začelo v Franciji in Velika nagrada Francije je najstarejša dirka za Veliko nagrado, prvič je potekala 26. junija 1906 v organizaciji Automobile Club de France po javnih cestah Le Mansa z udeležbo 32 dirkalnikov.
Prvo evropsko avtomobilistično prvenstvo je bilo organizirano leta 1925 in je vsebovalo še Veliko nagrado Italije, Veliko nagrado Belgije in dirko Indianapolis 500. Velika nagrada Francije je potekala na različnih francoskih dirkališčih, npr. Autodrome de Montlhéry.
Leta 1991 je bila prestavljena z dirkališča Circuit Paul Ricard na dirkališče Circuit de Nevers Magny-Cours, ki je bilo urejeno leta 1989. Prestavitev na dirkališče v redko poseljenem delu osrednje Francije je bil poskus gospodarske stimulacije regije, toda mnogi v Formuli 1 so se pritoževali nad nedostopnostjo dirkališča, ki je oddaljeno približno 250 kilometrov od velikih mest Pariza in Lyona. Dirki v letih 2004 in 2005 sta bili vprašljivi zaradi finančnih težav in dodajanja novih dirk v koledar Formule 1, toda dirka je ostala na tem prizorišču do sezone 2008. Prvotno je bilo načrtovano nadaljevanje v sezoni 2009, vendar do tega ni prišlo ter dirke za Veliko nagrado Francije v naslednjih letih ni bilo.
Po desetletju se je vrnila v sezoni 2018, ko je znova potekala na dirkališču Circuit Paul Ricard, ki je bilo posodobljeno leta 1999. Po koncu sezone 2022 ni bila podaljšana petletna pogodba z organizatorjem ter dirke za Veliko nagrado Francije od sezone 2023 zopet ni.
Najuspešnejši dirkač v zgodovini dirke je Michael Schumacher z osmimi zmagami.
Zmagovalci Velike nagrade Francije
[uredi | uredi kodo]Večkratni zmagovalci
[uredi | uredi kodo]| Št. zmag | Dirkač | Zmage |
|---|---|---|
| 8 | Michael Schumacher
|
1994, 1995, 1997, 1998, 2001, 2002, 2004, 2006 |
| 6 |  Alain Prost
|
1981, 1983, 1988, 1989, 1990, 1993 |
| 4 | Louis Chiron[1]
|
1931, 1934, 1937, 1947 |
 Juan Manuel Fangio[2]
|
1950, 1951, 1954, 1957 | |
| Nigel Mansell
|
1986, 1987, 1991, 1992 | |
| 3 |  Jack Brabham
|
1960, 1966, 1967 |
| Jackie Stewart
|
1969, 1971, 1972 | |
| 2 |  Christian Lautenschlager
|
1908, 1914 |
 Felice Nazzaro
|
1907, 1922 | |
| Georges Boillot
|
1912, 1913 | |
| Giuseppe Campari
|
1924, 1933 | |
| Robert Benoist[3]
|
1925, 1927 | |
| William Grover-Williams
|
1928, 1929 | |
| Jean-Pierre Wimille[4]
|
1936, 1948 | |
 Dan Gurney
|
1962, 1964 | |
| Jim Clark
|
1963, 1965 | |
 Ronnie Peterson
|
1973, 1974 | |
| Mario Andretti
|
1977, 1978 | |
 Niki Lauda
|
1975, 1984 | |
| Lewis Hamilton
|
2018, 2019 | |
| Max Verstappen
|
2021, 2022 |
- ^ Robert Benoist si je zmago leta 1925 delil z Albertom Divom.
- ^ Louis Chiron si je zmago leta 1931 delil z Achillom Varzijem.
- ^ Jean-Pierre Wimille si je zmago leta 1936 delil z Raymondom Sommerjem.
- ^ Juan Manuel Fangio si je zmago leta 1951 delil z Luigijem Fagiolijem.
Zmagovalci po letih
[uredi | uredi kodo]- Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1, rumeno pa so bile del Evropskega avtomobilističnega prvenstva
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
