Pojdi na vsebino

Niort

Niort
Lega
Zemljevid
Niort se nahaja v Francija
Niort
Niort se nahaja v Nova Akvitanija
Niort
46°19′30″N 0°27′44″W / 46.32500°N 0.46222°W / 46.32500; -0.46222
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaDeux-Sèvres
OkrožjeNiort
KantonNiort-Sever
Niort-Vzhod
Niort-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost Niort
Upravljanje
 • Župan (2014-2020) Jérome Baloge
Površina
1
68,2 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
59.309
 • Gostota870 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
79191 /79000
Nadmorska višina2–77 m
(povp. 28 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Niort (latinsko Novioritum) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Deux-Sèvres. Leta 2016 je mesto imelo 61.044 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v zahodni Franciji ob reki Sèvre Niortaise, na robu močvirnate pokrajine Marais poitevin.

Administracija

[uredi | uredi kodo]

Niort je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Beauvoir-sur-Niort, Brioux-sur-Boutonne, Celles-sur-Belle, Champdeniers-Saint-Denis, Chef-Boutonne, Coulonges-sur-l'Autize, Frontenay-Rohan-Rohan, Lezay, Mauzé-sur-le-Mignon, Melle, La Mothe-Saint-Héray, Prahecq, Saint-Maixent-l'École-1/2 in Sauzé-Vaussais s 190.708 prebivalci.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Niort je vse od svoje utanovitve v 6. stoletju igral pomembno trgovsko vlogo.

Med verskimi vojnami v 16. stoletju je bilo v njem pomembno protestantsko oporišče.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
  • Donžon, utrdba iz 12. stoletja,
  • Pilori, stara mestna hiša, dragocen primerek renesančne arhitekture, zgrajena na mestu srednjeveškega sramotilnega stebra (fr. »pilori«),
  • Gotska cerkev Notre-Dame iz obdobja 14. do 16. stoletja,
  • cerkev sv. Andreja, prvotno romanska zgradba, spremenjena in povečana v obdobju gotike in renesanse, leta 1588 porušena s strani protestantov, obnovljena 1685,
  • cerkev sv. Hilarija iz 19. stoletja,
  • cerkev sv. Štefana iz 19. stoletja.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.