Pojdi na vsebino

Vatikanski muzeji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vatikanski muzeji
Musei Vaticani
Zemljevid
Ustanovitev1506
Lokacija
Vatikan
Koordinate41°54′23″N 12°27′16″E / 41.90639°N 12.45444°E / 41.90639; 12.45444
TipUmetniški muzej
Obiskovalci6,427,277 (2017) [1]
DirektorBarbara Jatta[2]
LastnikVatikan
Spletna stranhttp://www.museivaticani.va

Vatikanski muzeji (latinsko Musea Vaticana, italijansko Musei Vaticani) so muzeji krščanstva in galerije v mestu Vatikan. V njih je razstavljen del ogromne zbirke umetnin, ki so jih v dolgi zgodovini zbrali papeži, nekateri najbolj znani kipi iz rimskega obdobja in najpomembnejše mojstrovine renesančne umetnosti na svetu. Muzeji posedujejo približno 70.000 del, od katerih je razstavljenih približno 20.000 del.[3] V muzeju je zaposlenih 640 uslužbencev, ki delujejo v različnih upravnih, znanstvenih in restavratorskih oddelkih[4]

Muzeje je ustanovil papež Julij II. v zgodnjem 16. stoletju.[5] V ogled muzeja spadata tudi Sikstinska kapela s stropom, ki ga je poslikal Michelangelo, in Rafaelove stance (Stanze di Raffaello), za javnost dostopen del papeževe palače, ki ga je poslikal Raffaello Santi. Muzej je leta 2017 obiskalo 6 milijonov obiskovalcev, kar ga uvršča na 5. mesto najbolj obiskanih muzejev na svetu.[6][7]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgodovina Vatikanskih muzejev se je začela z odkritjem marmornega kipa Laokoontova skupina 14. januarja 1506 v vinogradu pri baziliki Santa Maria Maggiore v Rimu. Papež Julij II. je tja poslal Giuliana da Sangalla in Michelangela Buonarrotija, ki sta takrat delala v Vatikanu, da ugotovita, za kakšno odkritje gre. Papež je na njuno priporočilo takoj odkupil najdeni kip. Kip, ki prikazuje trojanskega svečenika Laokoonta in njegova sinova, ki jih napadajo ogromne kače, je točno mesec dni kasneje razstavil v Vatikanu.

Papež Benedikt XIV. je ustanovil Museum Christianum, papež Pij IX. pa je z nekaj vatikanskimi zbirkami z odlokom leta 1854 ustanovil Lateranski muzej.[8]

Muzej je 500. obletnico ustanovitve leta 2006 proslavil z odprtjem za javnost arheološkega najdišča na Vatikanskem parku.[9]

Od 1. januarja 2017 je direktorica muzeja umetnostna zgodovinarka Barbara Jatta, ki je zamenjala Antonia Paoluccija, direktorja od leta 2007.[10][11]

Vatikanska pinakoteka

[uredi | uredi kodo]

Umetniška galerija je bila v rezidenci Borgijcev, dokler ni papež Pij XI. naročil gradnjo ustrezne stavbe. Otvoritev nove stavbe, ki jo je oblikoval italijanski arhitekt Luca Beltrami, je bila 27. oktobra 1932.[12] Med razstavljenimi umetninami so tudi:

Zbirka sodobne cerkvene umetnosti

[uredi | uredi kodo]

Zbirka sodobne verske umetnosti je bila odprta leta 1973. V njej so slike in kipi Carla Carràja, Giorgia de Chiricoja, Vincenta van Gogha, Paula Gauguina, Marca Chagalla, Paula Kleeja, Salvadorja Dalíja in Pabla Picassa.[13]

Muzeji kipov

[uredi | uredi kodo]

Okoli Cortile del Belvedere je več muzejev s klasičnimi in drugačnimi kipi.

Muzej Pio-Clementino

[uredi | uredi kodo]
Braccio Nuovo (Novo krilo), delo italijanskega arhitekta Raffaeleja Sterna
Kip cesarja Avgusta
Rimska birema iz templja Fortune Primigenije v Palestrini[14] constructed c. 120 BC;[15]
Počivajoči Nil, 1.-2. stoletje

Muzej je dobil ime po dveh papežih: Klemnu XIV., ki je muzej ustanovil, in Piju VI., ki je muzej dokončal. Klemen XIV. je sklenil ustanoviti nov muzej v palači Belvedere papeža Inocenca VIII. in jo začel obnavljati.[16]

Muzej je bil odprt leta 1771. Na začetku so bila v njem antična in renesančna dela. Muzejsko zbirko je povečal njegov naslednik Pij VI. V muzeju so zdaj grški in rimski kipi, razstavljeni v več dvoranah:

  • Sala a Croce Greca (Dvorana grškega križa): v njej sta porfirna Sarkofaga Helene in Konstantine, matere in hčerke cesarja Konstantina I.
  • Sala Rotonda (Okrogla dvorana) je oblikovana kot majhen Panteon. V njej je impresiven antični talni mozaik in antični kipi, vključno s pozlačenim Herkulovim kipom.
  • Galleria delle Statue (Galerija kipov). Med razstavljenimi kipi sta kip Speča Ariadna in doprsni kip Menandra.
  • Galleria dei Busti (Galerija doprsij).
  • Gabinetto delle Maschere (Kabinet mask) je dobil ime po mozaiku na tleh dvorane. Mozaik so odkrili v rimski Vili Adriana. Med kipi ob stenah dvorane je tudi kip Tri gracije.
  • Sala delle Muse (Dvorana muz) gosti skupinski kip Apolona in devetih muz, odkrit leta 1774 v rimski vili, in dela pomembnih starogrških in rimskih kiparjev. Osrednji kip je Belvederski torzo, ki so se mu klanjali Michelangelo in drugi renesančni umetniki.[17]
  • Sala degli animali (Dvorana živali) se imenuje po številnih antičnih kipih živali.

Muzej Chiaramonti

[uredi | uredi kodo]

Muzej je v zgodnjem 19. stoletju ustanovil papež Pij VII., ki se je pred izvolitvijo za papeža pisal Chiaramonti. V muzeju je razstavljenih več kipov, sarkofagov in frizov. V Novem krilu muzeja (Braccio Nuovo), ki ga je projektiral italijanski arhitekt Raffaele Stern, so razstavljeni kipi, med njimi kip cesarja Avgusta (Augusto di Prima Porta), Kopjenosec (Doriforo) in kip reke Nil. K muzeju Chiaramonti spada tudi lapidarij (Galeria Lapidaria), v katerem je 3.000 kamnitih plošč in napisov. Dostopna je samo s posebnim dovoljenjem, običajno za akademsko preučevanje.

Muzej Gregoriano Etrusco (Etruščanski muzej)

[uredi | uredi kodo]

Ustanovil ga je papež Gregor XVI. leta 1836. Muzej ima osem galerij s pomembnimi etruščanskimi predmeti, najdenimi med arheološkimi izkopavanji.[18] Med razstavljenimi predmeti so vaze, sarkofagi, predmeti iz brona in Guglielmijeva zbirka.

Museo Gregoriano Egiziano (Egipčanski muzej)

[uredi | uredi kodo]

V muzeju je velika zbirka predmetov iz Starega Egipta:[19] papirusi, Geassijeva zbirka, mumije živali in reprodukcije Knjige mrtvih.[20]

Svečana otvoritev Egipčanskega muzeja je bila 2. februarja 1839 na obletnico ustoličenja papeža Gregorja XVI. Papež se je zavzemal za ustanovitev muzeja predvsem zaradi prepričanja, da je poznavanje staroegipčanske civilizacije zelo pomembno za razumevanje Stare zaveze.

Museo storico vaticano (Zgodovinski muzej)

[uredi | uredi kodo]

Vatikanski zgodovinski muzej je bil ustanovljen leta 1973 na ukaz papeža Pavla VI.[21] Od marca 1991 ima razstavne prostore v Lateranski apostolski palači.

Muzej ima edinstveno zbirko portretov papežev od 16. stoletja dalje, spominskih predmetov papeških oboroženih sil iz 16. in 17. stoletja in osebnih predmetov papežev, povezanih z verskimi obredi. V spodnjem nadstropju so razstavljeni papamobili, kočije in motorna kolesa papežev in kardinalov, vključno s prvimi avtomobili, s katerim so se vozili papeži.[22]

Mojstrovine renesančnih slikarjev

[uredi | uredi kodo]

Druge zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Galerija zemljevidov
  • papeški prestol iz rdečega marmorja, ki je bil pred tem v baziliki sv. Janeza v Lateranu, Rim
  • rimski kipi, nagrobniki in napisi, sarkofag Junija Bassa, Dogmatski sarkofag, in epitaf Lucija Kornelija Scipiona Barbata
  • Raffaellove sobane z njegovimi slikami, vključno z mojstrovino Atenska šola
  • Nikolinina kapela
  • Sikstinska kapela
  • Galerija zemljevidov, v kateri so zemljevidi cele Italije; na stene galerije jih je naslikal Ignazio Danti iz Perugie; naročil jih je papež Gregor XIII. (1572–1585); zemljevidi so največja naslikana geografska študija na svetu

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ The Art Newspaper Review, april 2018.
  2. ↑ Troszczynska, Katarzyna (1. januar 2017). https://kobieta.wp.pl/to-ona-rzadzi-w-watykanie-kim-jest-barbara-jatta-6075491162485889a To ona rządzi w Watykanie. Kim jest Barbara Jatta?(v poljščini). Virtual Poland. Pridobljeno 29. avgusta 2017.
  3. ↑ Meet Antonio Paolucci. Divento. Arhivirano iz izvirnika 29. decembra 2016. Pridobljeno 28. decembra 2016.
  4. ↑ Jatta, Barbara (1. oktober 2016). The Vatican Museums: transformation of an organisation (PDF). Vatican Museums. Pridobljeno 29. avgusta 2017.
  5. ↑ Bianchini, Riccardo (30. avgust 2017). https://www.inexhibit.com/mymuseum/vatican-museums-rome/Vatican Museums - Rome. Inexhibit. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  6. ↑ Top 100 Art Museum Attendance. The Art Newspaper, 2014. Pridobljeno 13. julija 2014.
  7. ↑ Museums and gallery visitors figure for 2017. Pridobljeno 18. marca 2018.
  8. ↑ Herbermann, Charles, urednik (1913). Christian Museums. Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.
  9. ↑ McMahon, Barbara (10. oktober 2006). Ancient Roman treasures found under Vatican car park. The Guardian. Manchester. Pridobljeno 29. avgusta 2017.
  10. ↑ Glatz, Carol (20. december 2016). Pope names first woman to head Vatican Museums. The Catholic Herald. Pridobljeno 29. avgusta 2017.
  11. ↑ Rykner, Didier (7. december 2007). Antonio Paolucci, the new Director of the Vatican Museums Arhivirano 2018-10-17 na Wayback Machine.. The Art Tribune. Pridobljeno 28. avgusta 2017.
  12. ↑ Pinacoteca. Vatican Museums. Pridobljeno 29. avgusta 2017.
  13. ↑ The Vatican Museums. Vatican City State. Pridobljeno 28. avgusta 2017.
  14. ↑ Saddington, D.B. (2011). »Classes: the Evolution of the Roman Imperial Fleets Plate 12.2 on p. 204«. V Erdkamp, Paul (ur.). A Companion to the Roman Army. Malden: Wiley-Blackwell. str. 201–217. ISBN 978-1-4051-2153-8.
  15. ↑ Coarelli, Filippo (1987). I Santuari del Lazio in età repubblicana [The Sanctuaries of Lazio in the Republican age] (v italijanščini). Carocci. str. 35–84.
  16. ↑ Bertoldi, Susanna (2011). The Vatican Museum: Discover the history, the works of art, the collections. Vatican City: Sillabe. str. 46, 96. ISBN 978-88-8271-210-5.
  17. ↑ Montebello, Philippe De; Kathleen Howard (1983). Sala delle Muse. The Vatican: Spirit and Art of Christian Rome. Metropolitan Museum of Art. str. 178–180. ISBN 978-08-70993480.
  18. ↑ Museo Gregoriano Etrusco. Vatican Museums. Pridobljeno 21. avgusta 2014.
  19. ↑ Museo Gregoriano Egiziano. Vatican Museums. Pridobljeno 21. avgusta 2014.
  20. ↑ Monuments exhibited in Room II of the Egyptian Museum. Arhivirano iz izvirnika 5. julija 2011.
  21. ↑ https://books.google.si/books?id=_yONbB1g9zcC&redir_esc=y Guide to the Vatican Museums and City. Musei Vaticani. 1986. ISBN 978-88-86921-11-4. Pridobljeno 9. maja 2013.
  22. ↑ Museo Storico Vaticano (San Giovanni) Arhivirano 2020-09-24 na Wayback Machine.. Roma Capitale. Pridobljeno 28. avgusta 2017.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vatikanski_muzeji&oldid=6277457«