Nogometna Liga prvakov

UEFA Liga prvakov

Ustanovljen(a)	1955; 66 let
Regija	Evropa (UEFA)
Število ekip	32 (predtekmovanje) 79 (skupno)
Povezana tekmovanja	UEFA Europa League (drugorazredno) UEFA Europa Conference League (tretjerazredno)
Trenutni prvaki	Real Madrid (15. naslov)
Najuspešnejši klub(i)	Real Madrid (15 naslovov)
Televizijske pravice	Kanal A, Sportklub, Pop TV
Spletna stran	uefa.com
UEFA Liga prvakov 2023/24

Liga prvakov (skrajšano UCL) je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA) in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in knokavt formata. Gre za enega izmed najbolj prestižnih nogometnih turnirjev na svetu in najbolj prestižnega klubskega tekmovanja v evropskem nogometu, ki ga igrajo prvaki državne lige (in za nekatere narode tudi več ekip) svojih nacionalnih združenj.

Leta 1955 je bil uveden kot pokal Evropskih šampionskih klubov, splošno znan kot Evropski pokal, je bil sprva naravnost nokavt turnir, odprt le za prvake evropskih domačih lig, pri tem pa je njegov zmagovalec evropski klubski prvak. Konkurenca je prevzela sedanje ime leta 1992, leta 1991 pa je bila dodana skupina rplay-off in od leta 1997 omogoča več udeleženih iz nekaterih držav. Od takrat se je razširila in medtem ko večina evropskih nacionalnih lig še vedno lahko vstopi le s svojim prvakom, najmočnejše lige zdaj zagotavljajo do štiri ekipe. Klubi, ki v svoji nacionalni ligi končajo naslednje mesto v čakalni vrsti za evropska tekomovanja v svoji nacionalni ligi, so upravičeni do Evropske Lige, od leta 2021 pa se bodo ekipe, ki niso upravičene do Evropske Lige, kvalificirale za novo tekmovanje, imenovano UEFA Evropska Konferenčna Liga.

V sedanjem formatu se Liga Prvakov začne konec junija s predhodnim krogom, tremi kvalifikacijami in play-off krogom, ki se vsi igrajo preko dveh tekem. Šest preživelih ekip vstopa v skupinski del in se priključi 26 ekipam. 32 ekip se porazdeli v osem skupin po štiri ekipe in med seboj igrajo med dvakrat. Osem zmagovalcev skupin in osem drugouvrščenih nadaljuje v knokavt fazo, katere je zaključek finalna tekma konec maja ali v začetku junija. Zmagovalec Lige prvakov se kvalificira za naslednjo leto Lige Prvakov, UEFA Super Pokala in na Klubsko svetovno prvenstvo. Leta 2020 je bil zaradi vpliva pandemije COVID-19 motil tradicionalni urnik tekem. Zaradi tega je bila oblika preostalega turnirja začasno spremenjena, v četrtfinalu in v polfinalu so od 12. do 23. avgusta igrali na nevtralnih prizoriščih v Lizboni na Portugalskem, kjer so tudi igrali eno tekmo, namesto dveh.

Španski klubi imajo največje število zmag (18 zmag), sledita Anglija (13 zmag) in Italija (12 zmag). Anglija ima največje število zmagovalnih ekip, saj je naslov osvojilo pet različnih klubov. Tekmovanje je zaenkrat dobilo 22 klubov, od tega jih je 12 osvojilo več kot enkrat in osem jih je uspešno ubranilo svoj naslov. Real Madrid je najuspešnejši klub v zgodovini turnirja, saj ga je osvojil 13-krat, vključno s prvih petimi sezonami. Bayern München je v finalu leta 2020 premagal Paris Saint-Germain z 1:0, za njihovo 6. trofejo.

Zgodovina

Konec leta 1954 se je uredniku francoskega športnega časnika L'Equipe Gabrielu Hanotu porodila ideja o ustanovitvi tekmovanja, ki bi pokazalo, katero je najboljše nogometno moštvo v Evropi. Povod za idejo je bila 14. decembra 1954 odigrana tekma, na kateri je angleški Wolverhampton s 3:2 premagal budimpeštanski Honved, Hanotu pa je uspelo prepričati UEFO o ustanovitvi takšnega turnirja. Po nekajmesečnem usklajevanju med pobudniki tekmovanja, klubi in Evropsko nogometno zvezo je naposled tudi s pomočjo Mednarodne nogometne zveze le prišlo do udejanjenja načrta. Maja 1955 je skrb za tekmovanje prevzela UEFA. Uvodno sezono je začelo 16 klubov: Milan (Italija), AGF Aarhus (Danska), Anderlecht (Belgija), Djurgården (Švedska), Gwardia Warszawa (Poljska), Hibernian (Škotska), Partizan (Jugoslavija), PSV Eindhoven (Nizozemska), Rapid Wien (Avstrija), Real Madrid (Španija), Rot-Weiss Essen (Zahodna Nemčija), Saarbrücken (Saar), Servette (Švica), Sporting CP (Portugalska), Stade de Reims (Francija), in Vörös Lobogó (Madžarska). Prva tekma je bila odigrana 4. septembra v Lizboni med domačim Sportingom in beograjskim Partizanom.

Do leta 1991 se je tekmovanje imenovalo pokal državnih prvakov, saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1991/92 se je najboljših 8 moštev razdelilo v dve skupini po 4 moštva, ki sta se odigrali po dvokrožnem ligaškem sistemu vsak z vsakim, najboljši moštvi pa sta se pomerili v velikem finalu. Takšen sistem se je obdržal do sezone 1993/94, s tem, da sta se samo v tej sezoni po dve najboljši moštvi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. V naslednji sezoni se je najboljših 16 moštev razdelilo v 4 štiričlanske skupine, po dve najboljši moštvi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v četrtfinale in so vse do finala odigrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1997/98 je bilo že 6 štiričlanskih skupin, uspešnejše države pa so imele pravico do dveh predstavnikov. V četrtfinale se je uvrstilo vseh 6 zmagovalcev skupin ter še dva najboljša drugouvrščena. Takšen sistem se je zaradi ne najboljše preglednosti obdržal le dve sezoni, že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na 8 štiričlanskih skupin. Po najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili v 4 štiričlanske skupine, po dva najboljša iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Od te sezone dalje se lahko iz najuspešnejših držav kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. Zaradi negodovanja klubov so v sezoni 2003/04 izpustili drugi krog s štirimi skupinami, po dva najboljša iz vsake od 8 štiričlanskih skupin se tako uvrstita v osmino finala.

časnika L'Equipe Gabriela Hanota porodila ideja o ustanovitvi tekmovanja, ki bi pokazalo, katero je najboljše nogometno moštvo v Evropi. Povod za idejo je bila 14. decembra 1954 odigrana tekma, na kateri je angleški Wolverhampton s 3:2 premagal budimpeštanski Honved, Hanotu pa je uspelo prepričati UEFO o ustanovitvi takšnega turnirja. Po nekajmesečnem usklajevanju med pobudniki tekmovanja, klubi in Evropsko nogometno zvezo je naposled tudi s pomočjo Mednarodne nogometne zveze le prišlo do udejanjenja načrta. Maja 1955 je skrb za tekmovanje prevzela UEFA. Uvodno sezono je začelo 16 klubov: Milan (Italija), AGF Aarhus (Danska), Anderlecht (Belgija), Djurgården (Švedska), Gwardia Warszawa (Poljska), Hibernian (Škotska), Partizan (Jugoslavija), PSV Eindhoven (Nizozemska), Rapid Wien (Avstrija), Real Madrid (Španija), Rot-Weiss Essen (Zahodna Nemčija), Saarbrücken (Saar), Servette (Švica), Sporting CP (Portugalska), Stade de Reims (Francija), in Vörös Lobogó (Madžarska). Prva tekma je bila odigrana 4. septembra v Lizboni med domačim Sportingom in beograjskim Partizanom.

Do leta 1991 se je tekmovanje imenovalo pokal državnih prvakov, saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1991/92 se je najboljših 8 moštev razdelilo v dve skupini po 4 moštva, ki sta se odigrali po dvokrožnem ligaškem sistemu vsak z vsakim, najboljši moštvi pa sta se pomerili v velikem finalu. Takšen sistem se je obdržal do sezone 1993/94, s tem, da sta se samo v tej sezoni po dve najboljši moštvi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. V naslednji sezoni se je najboljših 16 moštev razdelilo v 4 štiričlanske skupine, po dve najboljši moštvi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v četrtfinale in so vse do finala odigrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1997/98 je bilo že 6 štiričlanskih skupin, uspešnejše države pa so imele pravico do dveh predstavnikov. V četrtfinale se je uvrstilo vseh 6 zmagovalcev skupin ter še dva najboljša drugouvrščena. Takšen sistem se je zaradi ne najboljše preglednosti obdržal le dve sezoni, že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na 8 štiričlanskih skupin. Po najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili v 4 štiričlanske skupine, po dva najboljša iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Od te sezone dalje se lahko iz najuspešnejših držav kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. Zaradi negodovanja klubov so v sezoni 2003/04 izpustili drugi krog s štirimi skupinami, po dva najboljša iz vsake od 8 štiričlanskih skupin se tako uvrstita v osmino finala.

Himna

Himno lige prvakov s preprostim imenom, uradno Champions League je napisal Tony Brittna in je priredba od Georga Friedricha Händela Zadok the Priest. V himni so uporabljeni trije uradni jeziki UEFE: angleščina, francoščina in nemščina. Himna se igra pred vsako tekmo, kakor tudi na začetku in koncu televizijskih prenosov tekem. Celotna himna je dolga približno tri minute, ima pa dva kratka verza in refren.

Format

Zemljevid UEFA držav katerih ekipe so igrale skupinski del Lige prvakov.

  UEFA država članica, ki je zastopana v skupinskem delu

  UEFA država članica, ki ni bila zastopana v skupinskem delu

  UEFA država članica, ki ni bila zastopana v Ligi prvakov (Kosovo)

Od leta 2009 se liga prvakov igra v dveh tekmah (ena doma in ena v gosteh). Ekipe, ki nimajo zagotovljenih neposrednih mest v skupinskem delu, se za mesta borijo preko kvalifikacij.

Število ekip v ligi prvakov, ki jih lahko ima posamezna zveza, je odvisna od položaja na UEFA koeficient lestvici članic. Ti koeficienti predstavljajo točke, ki jih posamezni klubi pridobijo z rezultati v zadnjih petih letih lige prvakov ali evropske lige. Večji koeficient ima zveza, več ekip lahko nastopa v ligi pravkov. Zveze z manjšim koeficientom pa nastopijo v kvalifikacijah. Da lahko klubi nastopijo v ligi prvakov morajo poleg športnih kriterijev, imeti dovoljenje s strani svoje nacionalne zveze. Za pridobitev licence, mora klub izpolnjevati določene zahteve, kot so stadion, infrastruktura in finančni pogoji.

Na turnirju sodeluje 32 ekip, ki so razdeljeni v 8 skupin, ki jih določi žreb. Ekipe iz istih držav ne morejo biti skupaj v skupini. Vsaka ekipa se v skupini pomeri s preostalimi tremi ekipami, tako doma kot v gosteh. Zmagovalci in drugouvrščeni iz vsake skupine napredujejo v osmino finla. Tretjeuvrščena ekipa pa se uvrsti v evropsko ligo. V osmini finala se prav tako ne morejo srečati ekipe iz iste države, od četrtfinala naprej pa se lahko. Tekmovanje ima tudi posbno pravilo glede doseženih golov v gosteh, in sicer: če je skupni izid obeh tekem neodločen, v naslednji krog napreduje ekipa, ki je dosegla več golov v gosteh pri nasprotniku.

Skupinski del se igra od septembra do decembra, medtem ko se izločilni del začne v februarju. V izločilnem delu, kot je osmina finala, četrfinale in pa polfinale, se igrata dve tekmi, z izjemo finala, kjer se zmagovalec odloči na eni tekmi. Ta po navadi poteka v zadnjih dveh tednih v mesecu maju.

Format tekmovanja od sezone 2015/16

Od sezone 2015/16 v ligi prvakov tekmujejo tudi zmagovalci evropske lige, in sicer v skupinskem delu. Največje število, ki jo lahko ima posamezna zveza se je povečala od štiri do pet ekip.

		Št. ekip, ki vstopijo v tem krogu	Št. ekip, ki napreduje iz prejšnjega kroga
Prvi kvalifikacijski krog (8 ekip)		8 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 47.–54. mesta na lestvici
Drugi kvalifikacijski krog (34 ekip)		30 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 16.–46. mesta na lestvici (razen Lihtenštajna)	4 zmagovalci iz prvega kvalifikacijskega kroga
Tretji kvalifikacijski krog	Prvaki (20 ekip)	3 prvaki iz nacioanlnih zvez uvrščenih od 13.–15. mesta na lestvici	17 zmagovalcev iz drugega kvalifikacijskega kroga
	Ne-prvaki (10 ekip)	9 drugouvrščenih iz nacioanlnih zvez od 7.–15. mesta na lestvici 1 ekipa iz nacionalne zveze uvrščena na 6. mestu na lestvici
Play-off krog	Prvaki (10 ekip)		10 zmagovalcev iz tretjega kroga kvalifikacij; prvaki
	Ne-pravki (10 ekip)	2 tretjeuvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 4.–5. mesta na lestvici 3 četrtouvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–3. mesta a lestvici Prvak Evropske lige	5 zmagovalcev iz tretjega kroga kvalifikacij; ne-prvaki
Skupinski del (32 ekip)		12 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–12. mesta na lestvici 6 drugouvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–6. mesta na lestvici 3 tretjeuvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–3. mesta na lestvici Prvak Lige prvakov	5 zmagovalcev iz play-off kroga; prvaki 5 zmagovalcev iz play-off kroga; ne-prvaki
Izločilni del (16 ekip)			8 zmagovalcev skupinskega dela 8 druguvrščenih skupinskega dela

^EL :

^LP :

Nagrade

Pokal in medalje

Uradni pokal.

Vsaka ekipa, ki je tri leta zaporedoma ali skupno petkrat osvojila Ligo prvakov prejela v trajno last repliko pokala (izvirnik pokala zavedno ostane v lasti UEFE). To je uspelo le petim klubom, Real Madridu, Ajaxu, Bayern Munichu, Milanu in Liverpoolu.

Sedanji pokal je visok 74 cm (29 palcev) in iz srebra, ki tehta 11 kg (24 lb). Zasnovl ga je Jörg Stadelmann, zlatar iz Berna, Švice. Prejšnji originalni pokal ima v lasti Real Madrid, ko je do leta 1966 osvojil šest naslovov. Stane pa okoli 10.000 švicarskih frankov.

Od sezone 2012/13 poleg pokala zmagovalcu podelijo tudi 40 zlatih medalj. Prav tako pa tudi drugouvrščeni prejmejo 40 srebrnih medalj.

Denarne nagrade

Od sezone 2015–16, UEFA vsakemu klubu, ki zmaga v t.i. play-offu, plača 2 milijona €, poražencu pa 3 milijone €. Vsak klub, ki nastopa v skupinskem delu tekmovanja, prejme 12 milijonov €. Zmaga v skupinskem delu je vredna 1.5 milijona €, remi pa 500.000 €. Dodatno UEFA vsakemu, ki se iz skupine uvrsti med šestnajst najboljših plača 5.5 milijona €, četrtfinalistu 6 milijona €, polfinalistu 7 milijone €, finalistu 10.5 milijone € in zmagovalcu 15 milijonov €.

• Prvi krog kvalifikacij: 200.000 €
• Drugi krog kvalifikacij: 300.000 €
• Tretji krog kvalifikacij: 400.000 €
• Poraženec play-offa: 3.000.000 €
• Zmagovalec play-offa: 2.000.000 €
• Skupinski del tekmovanja: 12.000.000 €
• Zmaga v skupini: 1.500.000 €
• Neodločen izid v skupini: 500.000 €
• Uvrstitev v osmino finala: 5.500.000 €
• Četrtfinale: 6.000.000 €
• Polfinale: 7.000.000 €
• Poraženec v finalu: 10.500.000 €
• Zmagovalec finala: 15.000.000 €

Zmagovalci Lige prvakov

Zmagovalci po letih

2023 - 2024 // Real Madrid
2022 - 2023 // Manchester City
2021 - 2022 // Real Madrid
2020 - 2021 // Chelsea FC
2019 - 2020 // Bayern München
2018 - 2019 // Liverpool
2017 - 2018 // Real Madrid
2016 - 2017 // Real Madrid
2015 - 2016 // Real Madrid
2014 - 2015 // FC Barcelona
2013 - 2014 // Real Madrid
2012 - 2013 // Bayern München
2011 - 2012 // Chelsea FC
2010 - 2011 // FC Barcelona
2009 - 2010 // Internazionale Milano F.C.
2008 - 2009 // FC Barcelona
2007 - 2008 // Manchester United
2006 - 2007 // AC Milan
2005 - 2006 // FC Barcelona
2004 - 2005 // Liverpool
2003 - 2004 // Porto
2002 - 2003 // AC Milan
2001 - 2002 // Real Madrid
2000 - 2001 // Bayern München
1999 - 2000 // Real Madrid
1998 - 1999 // Manchester United
1997 - 1998 // Real Madrid
1996 - 1997 // Borussia Dortmund
1995 - 1996 // Juventus
1994 - 1995 // AFC Ajax
1993 - 1994 // AC Milan
1992 - 1993 // Olympique de Marseille
1991 - 1992 // FC Barcelona
1990 - 1991 // Crvena Zvezda
1989 - 1990 // AC Milan
1988 - 1989 // AC Milan
1987 - 1988 // PSV Eindhoven
1986 - 1987 // Porto
1985 - 1986 // Steaua Bukarešta
1984 - 1985 // Juventus
1983 - 1984 // Liverpool
1982 - 1983 // Hamburger SV
1981 - 1982 // Aston Villa
1980 - 1981 // Liverpool
1979 - 1980 // Nottingham Forest
1978 - 1979 // Nottingham Forest
1977 - 1978 // Liverpool
1976 - 1977 // Liverpool
1975 - 1976 // Bayern München
1974 - 1975 // Bayern München
1973 - 1974 // Bayern München
1972 - 1973 // AFC Ajax
1971 - 1972 // AFC Ajax
1970 - 1971 // AFC Ajax
1969 - 1970 // Feyenoord
1968 - 1969 // AC Milan
1967 - 1968 // Manchester United
1966 - 1967 // Celtic F.C.
1965 - 1966 // Real Madrid
1964 - 1965 // Internazionale Milano F.C.
1963 - 1964 // Internazionale Milano F.C.
1962 - 1963 // AC Milan
1961 - 1962 // SL Benfica
1960 - 1961 // SL Benfica
1959 - 1960 // Real Madrid
1958 - 1959 // Real Madrid
1957 - 1958 // Real Madrid
1956 - 1957 // Real Madrid
1955 - 1956 // Real Madrid

Zmagovalci po klubih

Klub	Št. naslovov prvaka	Št. 2.mest (Podprvakov)	Leto, ko so bili prvaki	Leto , ko so bili drugouvrščeni
Real Madrid	15	3	1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1966, 1998, 2000, 2002, 2014, 2016, 2017, 2018, 2022, 2024	1962, 1964, 1981
Milano	7	4	1963, 1969, 1989, 1990, 1994, 2003, 2007	1958, 1993, 1995, 2005
Bayern München	6	5	1974, 1975, 1976, 2001, 2013, 2020	1982, 1987, 1999, 2010, 2012
Liverpool	6	3	1977, 1978, 1981, 1984, 2005,2019	1985, 2007, 2018
Barcelona	5	3	1992, 2006, 2009, 2011, 2015	1961, 1986, 1994
Ajax	4	2	1971, 1972, 1973, 1995	1969, 1996
Internazionale	3	2	1964, 1965, 2010	1967, 1972
Manchester United	3	2	1968, 1999, 2008	2009, 2011
Juventus	2	7	1985, 1996	1973, 1983, 1997, 1998, 2003, 2015, 2017
Benfica	2	5	1961, 1962	1963, 1965, 1968, 1988, 1990
Chelsea	2	1	2012, 2021	2008
Porto	2	0	1987, 2004
Nottingham Forest	2	0	1979, 1980
Borussia Dortmund	1	2	1997	2013, 2024
Olympique Marseille	1	1	1993	1991
Steaua Bukarešta	1	1	1986	1989
Hamburger SV	1	1	1983	1980
Celtic	1	1	1967	1970
Crvena zvezda	1	0	1991
PSV Eindhoven	1	0	1988
Aston Villa	1	0	1982
Feyenoord	1	0	1970
Atlético Madrid	0	3		1974, 2014, 2016
Valencia	0	2		2000, 2001
Stade Reims	0	2		1956, 1959
Tottenham Hotspur F.C.	0	1		2019
Arsenal	0	1		2006
AS Monaco	0	1		2004
Bayer Leverkusen	0	1		2002
Sampdoria	0	1		1992
Roma	0	1		1984
Malmö	0	1		1979
Club Brugge	0	1		1978
Borussia Mönchengladbach	0	1		1977
Saint-Étienne	0	1		1976
Leeds United	0	1		1975
Panathinaikos	0	1		1971
Partizan	0	1		1966
Eintracht Frankfurt	0	1		1960
Fiorentina	0	1		1957

Zmagovalci po državah

Država	Št. naslovov prvaka	Št. nastopov v finalu	% zmag v finalih	Prvaki iz te države	Finalisti iz te države
Španija	18	28	58 %	Real Madrid (13), Barcelona (5)	Real Madrid (3), Barcelona (3), Valencia (2), Atlético Madrid (3)
Anglija	14	22	64 %	Liverpool (6), Manchester United (3), Nottingham Forest (2), Chelsea (2), Aston Villa (1)	Liverpool (2), Tottenham Hotspur F.C. (1), Arsenal (1), Chelsea (2), Leeds United (1), Manchester United (2)
Italija	12	28	46 %	Milan (7), Internazionale (3), Juventus (2)	Juventus (7), Milan (4), Internazionale (2), Fiorentina (1), Roma (1), Sampdoria (1)
Nemčija	7	18	39 %	Bayern München (5), Borussia Dortmund (1), Hamburg (1)	Bayern München (5), Borussia Dortmund (1), Bayer Leverkusen (1), Borussia Mönchengladbach (1), Eintracht Frankfurt (1), Hamburg (1)
Nizozemska	6	8	75 %	Ajax (4), Feyenoord (1), PSV Eindhoven (1)	Ajax (2)
Portugalska	4	9	44 %	Benfica (2), Porto (2)	Benfica (5)
Francija	1	6	16 %	Marseille (1)	Reims (2), Marseille (1), Monaco (1), St-Étienne (1)
Škotska	1	2	50 %	Celtic (1)	Celtic (1)
Romunija	1	2	50 %	Steaua Bukarešta (1)	Steaua Bukarešta (1)
Srbija	1	2	50 %	Crvena zvezda (1)	Partizan (1)
Grčija	0	1	0 %	-	Panathinaikos (1)
Belgija	0	1	0 %	-	Club Brugge (1)
Švedska	0	1	0 %	-	Malmö FF (1)

Slovensko sodelovanje v Ligi prvakov

Prvi slovenski klub, ki se je uvrstil v skupinski del Lige prvakov, je bil v sezoni 1999/2000 takratni državni prvak Maribor, ki je igral v skupini z italijanskim Laziem, ukrajinskim Dinamom in nemškim Bayerjem iz Leverkusna. V Kijevu je z 1–0 premagal Dinamo ter bil na vrhu lestvice. Sledil je domači poraz proti Bayerju z 2–0, nato je Lazio dvakrat z 4–0 odpravil slovenske prvake na obeh tekmah. Dinamo se je maščeval za poraz, tekma se je končala z izidom 2–1, na zadnji šesti tekmi pa je Maribor z 0–0 odščipnil točko Bayerju. V skupini A je končal s štirimi osvojenimi točkami na zadnjem, četrtem mestu, iz skupine pa sta napredovala Lazio in Dinamo Kijev.

Nekaj slovenskih nogometašev je uspešno igralo za tuje klube. Zlatko Zahovič, ki je bil najboljši slovenski nogometaš, je v dresu Porta pokazal svoje najboljše predstave, vendar mu z moštvom nikoli ni uspelo priti prav do vrha. Nekoliko uspešnejši je bil leta 2001, ko se je z Valencio uvrstil v finale in po izvajanju enajstmetrovk (vratar Oliver Kahn mu jo je mojstrsko ubranil) izgubil proti münchenskemu Bayernu. V ligo prvakov se je v dresu genovske Sampdorie v finale uvrstil tudi Srečko Katanec, njegovo moštvo pa je v podaljšku klonilo proti Barceloni. V sezoni 2010/11 je v Ligi prvakov nastopal Valter Birsa s svojim AJ Auxerre. V skupini G se je pomeril z Realom, Milanom in Ajaxom. V petih nastopih je dosegel en zadetek v Amsterdamu.

V sezoni 2014/15 je nastopal Jan Oblak, v dresu Atletica iz Madrida, se je prebil do četrtfinala, kjer so jih premagali mestni tekmeci Real Madrid. V tej sezoni se je v skupinski del drugič v zgodovini prebil tudi NK Maribor. V skupini G se je pomeril z angleškim Chelsejem, nemškim Schalkejem in portugalskem Sportingu. Na domači tekmi je remiziral s Sportingom, z 1–1, v gosteh pri Schalkeju prav tako, kakor tudi s Chelsejem doma. V Londonu je doživel visok poraz, s 6–0 jih je premagal Chelsea, na portugalskem jih je odpravil Sporting s 3–1, doma pa so v zadnji tekmi doživeli poraz z 1–0 proti Schalkeju.

V sezoni 2015/16 se je Jan Oblak, v dresu Atletico Madrida, prebil vse do finala. Premoč so morali priznati mestnemu tekmecu Realu, ki jih je premagal po izvajanju 11-metrovk.

Glej tudi

• Superliga

Zunanje povezave

• Uradna stran
• UEFA koeficienti