Pojdi na vsebino

Judovska avtonomna oblast

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Judovska avtonomna oblast
Avtonomna oblast
Еврейская автономная область
Druge transkripcije
 • Jidišייִדישע אװטאָנאָמע געגנט‎
Zimska reka Tunguska blizu vasi Nikolajevka
Zimska reka Tunguska blizu vasi Nikolajevka
Zastava Judovska avtonomna oblast
Zastava		Grb Judovska avtonomna oblast
Grb
Koordinati: 48°36′N 132°12′E / 48.600°N 132.200°E / 48.600; 132.200
DržavaRusija
Federalno okrožjeDaljnovzhodno[1]
Ekonomska regijaDaljnovzhodna[2]
Upravni centerBirobidžan[3]
Upravljanje
 • TeloZakonodajna skupščina[4]
 • Guverner[6]Rostislav Goldstein[5]
Površina
 • Skupaj36.271 km2
Rang61.
Prebivalstvo
 • Ocena 
(2018)[8]
162.014
Časovni pasUTC+10 (vladivostoški čas Uredi to na Wikipodatkih[9])
Koda ISO 3166RU-YEV
Registrske tablice79
OKTMO ID99000000
Uradni jezikiruščina[10]
Spletna stranwww.eao.ru

Judovska avtonomna oblast (JAO; rusko Евре́йская автоно́мная о́бласть (ЕАО), latinizirano: Jevrejskaja avtonomnaja oblast; jidiško ייִדישע אװטאָנאָמע געגנט, latinizirano: yidishe avtonome gegnt, IPA: [jɪdɪʃɛ avtɔnɔmɛ ɡɛɡnt])[opomba 1] je federalni subjekt Rusije, ki leži na ruskem Daljnem vzhodu. Meji na Habarovski okraj in Amursko oblast ter na kitajsko provinco Heilongdžiang.[12] Njen upravni center je v Birobidžanu.

JAO je bila ustanovljena na podlagi sovjetskega uradnega dekreta leta 1928, uradno pa je bila ustanovljena leta 1934. Na višku konec 40. let 20. stoletja, je bila judovska populacija oblasti okrog 46.000–50.000 ali približno 25 % prebivalstva.[13] Do leta 1959 se je judovsko prebivalstvo razpolovilo, do leta 1989 pa padlo na 4 % prebivalstva oblasti, zaradi umika omejitve glede selitev v Vzhodnem bloku. Leta 2010 je bilo po uradnih podatkih v oblasti le še okrog 1600 ljudi judovskega porekla (malo manj kot 1 % in okrog 1 % vseh Judov v državi), etnični Rusi pa so predstavljali 93 % prebivalstva.[14] Po podatkih popisa z leta 2021, je bilo v JAO le še 837 etničnih Judov (0,6 %).

Po 65. členu ruske ustave je JAO edina ruska avtonomna oblast. Z Izraelom je eno od dveh uradnih judovskih ozemelj na svetu.[15]

Severni in zahodni del oblasti sta gorata, južni in vzhodni del pa sta del doline Amurja.[16]

Območje ima monsunsko/anticiklonsko podnebje s toplimi, mokrimi in vlažnimi poletji zaradi vpliva vzhodnoazijskega monsuna. Zime so mrzle, suhe in vetrovne.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Do leta 1858 je bilo ozemlje današnje JAO del Kitajske. Leta 1858 pa je z Aigunsko pogodbo (in s Pekinškim dogovorom iz leta 1860) postal severni breg Amurja del Ruskega imperija.

Leta 1899 se je začela gradnja Transsibirske železnice med Čito in Vladivostokom na območju današnje JAO. Projekt je pripeljal veliko priseljencev in nastalo je več novih naselij. Gradnja železnice se je končala oktobra 1916 z otvoritvijo 2590 m dolgega Habarovskega mosta čez Amur pri Habarovsku.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ V standardnem jidišu: ייִדישע אױטאָנאָמע געגנט, Yidishe oytonome gegnt

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Президент Российской Федерации. Указ №849 от 13 мая 2000 г. «О полномочном представителе Президента Российской Федерации в федеральном округе». Вступил в силу 13 мая 2000 г. Опубликован: "Собрание законодательства РФ", No. 20, ст. 2112, 15 мая 2000 г. (President of the Russian Federation. Decree #849 of May 13, 2000 On the Plenipotentiary Representative of the President of the Russian Federation in a Federal District. Effective as of May 13, 2000.).
  2. ↑ Госстандарт Российской Федерации. №ОК 024-95 27 декабря 1995 г. «Общероссийский классификатор экономических регионов. 2. Экономические районы», в ред. Изменения №5/2001 ОКЭР. (Gosstandart of the Russian Federation. #OK 024-95 December 27, 1995 Russian Classification of Economic Regions. 2. Economic Regions, as amended by the Amendment #5/2001 OKER. ).
  3. ↑ Charter of the Jewish Autonomous Oblast, Article 5
  4. ↑ Charter of the Jewish Autonomous Oblast, Article 15
  5. ↑ Official website of the Jewish Autonomous Oblast. Alexander Borisovich Levintal Arhivirano April 17, 2021, na Wayback Machine., Governor of the Jewish Autonomous Oblast (rusko in jidiško)
  6. ↑ Charter of the Jewish Autonomous Oblast, Article 22
  7. ↑ Федеральная служба государственной статистики (Federal State Statistics Service) (21. maj 2004). »Территория, число районов, населённых пунктов и сельских администраций по субъектам Российской Федерации (Territory, Number of Districts, Inhabited Localities, and Rural Administration by Federal Subjects of the Russian Federation)«. Всероссийская перепись населения 2002 года (All-Russia Population Census of 2002) (v ruščini). Federal State Statistics Service. Pridobljeno 1. novembra 2011.
  8. ↑ »26. Численность постоянного населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2018 года«. Zvezna državna statistična služba. Pridobljeno 23. januarja 2019.
  9. ↑ »Об исчислении времени«. Официальный интернет-портал правовой информации (v ruščini). 3. junij 2011. Pridobljeno 19. januarja 2019.
  10. ↑ Uradni jezik v vsej Ruski federaciji glede na Člen 68.1 Ustave Rusije.
  11. ↑ Charter of the Jewish Autonomous Oblast, Article 4
  12. ↑ Eran Laor Cartographic Collection. The National Library of Israel. »Map of Manchuria and region, 1942«.
  13. ↑ David Holley (7. avgust 2005). »In Russia's Far East, a Jewish Revival«. Los Angeles Times.
  14. ↑ »Russia's Jewish Autonomous Region In Siberia 'Ready' To House European Jews«. Radio Free Europe. 20. januar 2016.
  15. ↑ »'Sad And Absurd': The U.S.S.R.'s Disastrous Effort To Create A Jewish Homeland«. NPR.org (v angleščini). Pridobljeno 15. oktobra 2022.
  16. ↑ »Еврейская автономная область - Географическое положение и рельеф«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2021. Pridobljeno 20. decembra 2021.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Judovska avtonomna oblast.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Judovska_avtonomna_oblast&oldid=6275897«