Hudžefa I.
| Hudžefa I. v hieroglifih | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vladanje: morda 2 leti | |||||||||
| Predhodnik: Neferkasokar Naslednik: Kasekemvi | |||||||||
Hudžefa Ḥw-ḏf3 Torinski seznam kraljev | |||||||||
Hudžefa Ḥw-ḏf3 Sakarski seznam kraljev | |||||||||
Hudžefa I. je kartušno ime in psevdonim faraona, ki naj bi vladal v Drugi dinastiji vladarjev Starega Egipta. Natančna dolžina njegovega vladanja ni znana, ker Torinski seznam kraljev navaja 11 let,[1] medtem ko zgodovinar Maneto trdi, da je vladal 48 let. Egiptologi menijo, da sta oba podatka pretirana in domnevajo, da je vladal največ 2 leti.
Viri s Hudžefovim imenom
[uredi | uredi kodo]Ime Hudžefa I. je samo na Sakarskem in Torinskem seznamu kraljev. Na obeh je prikazan kot neposredni naslednik faraona Neferkasokarja in neposredni predhodnik faraona Kasekemvija.[2][3][4]
Identiteta
[uredi | uredi kodo]Egiptologi in zgodovinarji so imeli veliko težav pri povezovanju Hudžefe I. s katerim od arheološko dokazanih vladarjev. Težava je v tem, da Hudžefa ni osebno ime v običajnem smislu. Ime Hodžefa pomeni »izbrisan« in bi lahko razkrivalo, da je bilo njegovo pravo ime, ki je bilo sicer napisano na dokumentih in drugih predmetih, v času, ko se je sestavljal seznam kraljev, nečitljivo. Domneva se, da je pisar preprosto zapisal »izbrisan« in napisu pomotoma dodal kartušo, da je zgledalo kot osebno ime. Njegovo napako so kasnejši pisarji in zgodovinarji privzeli kot vladarjevo ime.[2][5]
Starogrški zgodovinar Maneto je Hudžefo I. verjetno imenoval »Sésôchris« in poročal, da je bil »visok pet vatlov in širok tri pedi«. Egiptologi v njegove podatke dvomijo, ker Hudžefovega groba še niso odkrili.[4][6] Egiptologi, med njimi T. Dautzenberg in Wolfgang Helck, so nekoč domnevali, da bi Hudžefa I. lahko bil istoveten s Set Peribsenom. Domnevo so podpirali s trditvijo, da je enajst let dolga vladavina, ki jo navaja Torinski seznam kraljev, neskladna z vladarjem z izgubljenim imenom. Po njihovem mnenju se vladarjevega imena kasneje ni smelo omenjati, kar je veljalo že za kralja Peribsena, katerega rojstno ime je bilo izbrisano iz ramzeških seznamov kraljev.[7]
Vladanje
[uredi | uredi kodo]Egiptologi, med njimi Wolfgang Helck, Nicolas Grimal, Hermann Alexander Schlögl in Francesco Tiradritti, so prepričani, da je tretji vladar Druge dinastije in Peribsenov predhodnik zapustil kraljestvo, ki je trpelo zaradi prezapletene državne uprave, zato se je Ninečer odločil, da bo kraljestvi razdelil med svoja sinova (ali dva druga izbrana naslednika), ki bi dve kraljestvi laže obvladovala kot eno samo.[8][9] Drugi egiptologi, med njimi Barbara Bell, so prepričani, da je bila vzrok za delitev kraljestva gospodarska katastrofa, morda lakota zaradi dolgotrajnih suš. Po normalizaciji stanja bi se kraljestvi ponovno združili. Bellova svojo hipotezo podpira s podatki o rednih letnih poplavah Nila na Kamnu iz Palerma, ki so bile v teh letih stalno nizke.[10][11] Bellino hipotezo je spodbil egiptolog Stephan Seidlmayer z novimi izračuni Nilovih vodostajev, ki so pokazali normalne višine. Bellova je upoštevala samo meritve nilometrov v okolici Memfisa in ne ob celem toku Nila. Vsaka dolgoletna suša kot vzrok za delitev kraljestva je zato izključena.[12]
Številni egiptologi se strinjajo, da je Hudžefa I. prestol delil z nekim neznanim vladarjem. Kasnejši seznami kraljev, kot sta Sakarski in Torinski, kot njegova predhodnika omenjajo Neferkareja I. in Neferkasokarja, kot neposrednega naslednika pa Kasekemvija. Na Abidoškem seznamu kraljev so Neferkare I., Neferkasokar in Hudžefa I. izpuščeni. Namesto njih je omenjen kralj Džadžaj, istoveten s Kasekemvijem. Če je bil Egipt pred Hudžefovim prihodom na prestol resnično razdeljen, bi Sekemib in Peribsen lahko bila vladarja Gornjega Egipta, Hudžefa I. in njegovi predhodniki pa vladarji Spodnjega Egipta. Obe kraljestvi je ponovno združil kralj Kasekemvi.[13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Alan H. Gardiner: The royal canon of Turin. Griffith Institute of Oxford, Oxford (UK) 1997, ISBN 0-900416-48-3, str. 15 in Tabela I.
- ↑ 2,0 2,1 Iorwerth Eiddon Stephen Edwards: The Cambridge Ancient History, Vol. 1, Pt. 2: Early history of the Middle East, 3rd volume (Reprint). Cambridge University Press, Cambridge 2006, ISBN 0-521-07791-5, str. 35.
- ↑ Jürgen von Beckerath: Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Deutscher Kunstverlag, München/Berlin 1984, str. 49.
- ↑ 4,0 4,1 Winfried Bartha v: Zeitschrift für Ägyptische Sprache und Altertumskunde (ZAS), volume 108. Akademie-Verlag, Berlin 1981, ISSN 0044-216X, str. 12–14.
- ↑ Herman Alexander Schlögl: Das Alte Ägypten: Geschichte und Kultur von der Frühzeit bis zu Kleopatra. Beck, Hamburg 2006, ISBN 3-406-54988-8, str. 78.
- ↑ Walter Bryan Emery: Ägypten, Geschichte und Kultur der Frühzeit, 3200-2800 v. Chr. str. 19.
- ↑ Wolfgang Helck: Untersuchungen zur Thinitenzeit: Ägyptologische Abhandlungen, Volume 45. Otto Harrassowitz Verlag, Wiesbaden 1987, ISBN 3-447-02677-4, str. 125.
- ↑ Nicolas Grimal: A History of Ancient Egypt. Wiley-Blackwell, Weinheim 1994, ISBN 978-0-631-19396-8, str. 55.
- ↑ Francesco Tiradritti, Anna Maria Donadoni Roveri: Kemet: Alle Sorgenti Del Tempo. Electa, Milano 1998, ISBN 88-435-6042-5, str. 80–85.
- ↑ Barbara Bell: Oldest Records of the Nile Floods, Geographical Journal 136 (1970): 569–573.
- ↑ M. Goedike v Journal of Egypt Archaeology 42 (1998): 50.
- ↑ Stephan Seidlmayer: Historische und moderne Nilstände: Historische und moderne Nilstände: Untersuchungen zu den Pegelablesungen des Nils von der Frühzeit bis in die Gegenwart. Achet, Berlin 2001, ISBN 3-9803730-8-8, str. 87–89.
- ↑ Hermann Alexander Schlögl: Das Alte Ägypten: Geschichte und Kultur von der Frühzeit bis zu Kleopatra. Beck, Hamburg 2006, ISBN 3-406-54988-8, str. 77-78 in 415.
Hudžefa I.
| ||
| Predhodnik: Neferkasokar |
Faraon Egipta | Naslednik: Kasekemvi |