Pojdi na vsebino

Spodnji Egipt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dešret, rdeča krona Spodnjega Egipta
Karta Spodnjega Egipta z zhodovinskimi nomi

Spodnji Egipt (egiptovsko arabsko مصر السفلى‎‎, Maṣr El Sofla) je najsevernejša regija Egipta, ki obsega plodno Nilovo delto med Zgornjim Egiptom in Sredozemskim morjem, se pravi ozemlje od Dahshurja na jugu do El Aiyata na severu.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

V davni preteklosti je Plinij Starejši[1] zapisal, da se Nil pred izlivom v Sredozemsko morje razcepi v sedem rokavov (od vzhoda proti zahodu): Peluški, Taniški, Mendeški, Fatnitski (ali Fatmetski), Sebenitski, Bolbitinski in Kanopski. Zdaj ima Nil samo dva glavna rokava: Rašidskega na zahodu in Damietskega na vzhodu.

Delta Nila je zelo vodnata in prepredena s številnimi velikimi in majhnimi kanali. Podnebje v Spodnjem Egiptu je zaradi bližine Sredozemskega morja bolj milo kot v Zgornjem. Temperature so manj ekstremne, padavine pa bolj obilne.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Spodnji Egipt je bil nekoč znan kot Ta-Mehu - dežela papirusa. Razdeljen je bil na dvajset okrožij - nomov. Prvi med njimi je bil Lišt. Ker je večina Spodnjega Egipta poraščena s travo in nizkim rastlinjem in neprimerna za bivanje, je organizacija nomov doživela več sprememb.

Prestolnica Spodnjega Egipta je bil Memfis. Njegova zavetnica je bila kobra - boginja Vadžet. Spodnji Egipt je predstavljala nizka rdeča krona dešret, njena simbola pa sta bila papirus in čebela.

Do okoli leta 3600 pr. n. št. so se kamenodobne egipčanske skupnosti ob Nilu ukvarjale predvsem s pridelavi žita in rejo domačih živali.[2] Kmalu po tem letu je družba začela hitro rasti in se razvijati v bolj prefinjeno civilizacijo.[3] Izdelovati se je začela nova in bolj dodelana lončenina, podobna tisti v južnem Levantu. V tem času se je začel na široko uporabljati baker[3] in na soncu sušeni zidaki, ki so jih prevzeli od Mezopotamcev.[3]

Vzporedno s kulturnim razvojem se je začel proces povezovanja s skupnostmi in mesti iz gornjega porečja Nila, se pravi z Zgornjim Egiptom.[3] Vojne med Spodnjim in Zgornjim Egiptom so bile pogoste,[3] dokler ni faraon Zgornjega Egipta Narmer je v 31. stoletju pr. n. št. porazil Spodnji Egipt in pod svojo oblastjo združil obe kraljestvi.[4]

Preddinastični faraoni Spodnjega Egipta

[uredi | uredi kodo]

Na Kamnu iz Palerna, napisanem sredi vladavine 5. dinastije (okoli 2490 – okoli 2350 pr. n. št.), je seznam faraonov, ki so vladali v Spodnjem Egiptu pred Narmerjem. Noben faraon s seznama ni omenjen v nobenem drugem zapisu, zato bi lahko bili mitološki ali povsem izmišljeni.

Ime Slika Komentar vladanje
Hsekiu / Seka Znan samo s Kamna iz Palerma[5]
Haju Znan samo s Kamna iz Palerma[6]
Tiju / Tejev Znan samo s Kamna iz Palerma[7]
Teš / Tješ Znan samo s Kamna iz Palerma[8]
Neheb Znan samo s Kamna iz Palerma[9]
Vazner Znan samo s Kamna iz Palerma[10] Okoli 3050 pr. n. št.
Mek Znan samo s Kamna iz Palerma[11]
(uničeno) Znan samo s Kamna iz Palerma[12]
Dju / Dvojni sokol
Vladal morda tudi v Zgornjem Egiptu. Vladal iz Naqade III

Seznam nomov

[uredi | uredi kodo]
Številka Egipčansko ime Glavno mesto Sodobno ime glavnega mesta Prevod
1 Aneb-Heč Ineb Hedž / Men-nefer / Menfe (Memfis) Mit Rahina belo obzidje
2 Kensu Kem (Letopolis) Ausim kravje stegno
3 Ament Imu (Apis) Kom El Hisn zahod
4 Sapi-Res Pteka Tanta južni ščit
5 Sap-Meh Zau (Sais]]) Sa El Hagar severni ščit
6 Kaset Kasu (Ksois) Sakha gorski bik
7 A-ment (Hermopolis Parva, Metelis) Damanhur zahodna harpuna
8 A-bt Tjeku / Per-Atum (Heroonpolis, Pitom) Tell El Maskhuta vzhodna harpuna
9 Ati Džed (Busiris) Abu Sir Bara Andžeti
10 Ka-hem]] Hut-hery-ib (Atribis) Tell Atrib črni bik
11 Ka-heseb Taremu (Leontopolis) Tell El Urydam bik Heseb
12 Teb-ka Tdžebnutdžer (Sebenitos) Samanud tele in krava
13 Heq-At Iunu (Heliopolis) Materiya, predmestje Kaira uspešni Skeptre
14 Kent-abt Zarv (Sile, Tanis) Tell Abu Sefa najbolj vzhoden
15 Tehut Ba'h / Weprehwy (Hermopolis Parva) Baqliya ibis
16 Ka Džedet (Mendes) Tell El Rubˁ riba
17 Semabehdet Semabehdet (Diospolis Inferior) Tel El Balamun prestol
18 Am-Kent Per-Bastet (Bubastis) Tell Bastah princ juga
19 Am-Pehu Dža'net (Leontopolis Tanis) Tell Nebesha ali San El Hagar princ severa
20 Sopdu Per-Sopdu Saft El Hinna pernati sokol

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Plinij Starejši. Naturalis Historia, 5.11.
  2. Carl Roebuck. The World of Ancient Times. Charles Scribner's Sons Publishing: New York, 1966, str. 51.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Carl Roebuck. The World of Ancient Times. Charles Scribner's Sons: New York, 1966, str. 52-53.
  4. Carl Roebuck. The World of Ancient Times. Charles Scribner's Sons Publishers: New York, 1966, str. 53.
  5. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 259.
  6. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 139.
  7. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 199.
  8. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 138.
  9. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 181.
  10. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 311.
  11. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 137.
  12. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 137.