Piroluzit

Piroluzit
Piroluzit
	Piroluzit z dendritom; višina vzorca je ~9 cm
Splošno
Kategorija	IV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	Manganov(IV) oksid, MnO2
Lastnosti
Barva	Temen, črn do svetlo siv, včasih modrikast
Kristalni habit	Zrnat do masiven: grozdičast in dendriten, kristali so redki
Kristalni sistem	Tetragonalni
Dvojčičenje	{031}, {032}, lahko polisintetsko
Razkolnost	Popoln na 110
Lom	Krhek
Trdota	6–6,5, če je masiven 2
Sijaj	Kovinski, moten do zemljast
Barva črte	Črna do modrikasto črna
Specifična teža	4,4–5,06
Lomni količnik	Neprozoren
Drugo
Glavne vrste
Polianit

Piroluzit je mineral, sestavljen večinoma iz manganovega(IV) oksida, in pomembna manganova ruda. Piroluzit je črne barve in amorfnega videza. Njegova struktura je pogosto zrnata, vlaknata ali stolpičasta. Včasih ima videz ledvičaste skorje. Ima kovinski sijaj, črno ali modrikasto črno črto in se zlahka drobi. Njegova gostota je okrog 4,8 g/cm³.

Njegovo ime je nastalo iz grških besed πυρ in λούω, ki pomenita ogenj in prati in nakazujeta njegovo uporabo za razbarvanje stekla.^[3]

Nahajališča

Piroluzit in romanehit spadata med najpogostejše manganove minerale. Piroluzit se skupaj z manganitom, holanditom, hausmanitom, braunitom, halkofanitom, getitom in hematitom pojavlja v hidrotermalnih depozitih, ki so nastali v oksidativnih pogojih. Pogosto je nastal z oksidacijo manganita.^[3] Pojavlja se tudi v barjih.

Uporaba

Z redukcijo piroluzita z natrijem, magnezijem, aluminijem ali z elektrolizo preide v kovinski mangan. Piroluzit se obsežno uporablja za proizvodnjo feromangana, spiegeleisena (surovega železa v veliko vsebnostjo mangana) in drugih zlitin, na primer manganovega brona. Uporablja se kot oksidant pri pridobivanju klora. Reakcijo piroluzita s klorovodikovo kislino, v kateri nastaja klor, je že leta 1774 opisal Karl Scheele. Naravni piroluzit se je uporabljal za proizvodnjo cenenih baterij, za kakovostne baterije pa ni primeren. Uporablja se tudi za proizvodnjo dezinfekcijskih sredstev (kalijev permanganat) in razbarvanje stekla. V talinah stekla namreč oksidira ione Fe²⁺ v Fe³⁺ ione in razbarva zelene in rjave barve. Uporablja se za barvanje in tiskanje bombažnih tkanin (kaliko), barvanje stekla, keramike in opeke v vijolične, jantarne in črne barve in za izdelavo zelenih in vijoličnih barv.