Pojdi na vsebino

Belfort

Belfort
Lega
Zemljevid
Belfort se nahaja v Francija
Belfort
Belfort se nahaja v Burgundija - Franche-Comté
Belfort
47°38′15″N 6°51′46″E / 47.63750°N 6.86278°E / 47.63750; 6.86278
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaTerritoire de Belfort
OkrožjeBelfort
Kantonsedež petih kantonov
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost Belfort
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Étienne Butzbach
Površina
1
17,1 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
45.155
 • Gostota2.600 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
90010 /90000
Nadmorska višina354–650 m
(povp. 358 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja. Leta 2009 je mesto imelo 50.199 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Mesto leži ob reki Savoureuse v bližini meje z Nemčijo in Švico, na strateško pomembni poti med Renom in Rono, tako imenovanih Burgundskih vratih.

Administracija

[uredi | uredi kodo]

Belfort je sedež petih kantonov:

  • Kanton Belfort-Center (del občine Belfort: 10.231 prebivalcev),
  • Kanton Belfort-Jug (del občine Belfort: 8.127 prebivalcev),
  • Kanton Belfort-Sever (del občine Belfort: 8.329 prebivalcev),
  • Kanton Belfort-Vzhod (del občine Belfort: 14.851 prebivalci),
  • Kanton Belfort-Zahod (del občine Belfort: 8.808 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Beaucourt, Châtenois-les-Forges, Danjoutin, Delle, Fontaine, Giromagny, Grandvillars, Offemont, Rougemont-le-Château in Valdoie s 141.958 prebivalci.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Belforta je bilo za časa rimske Galije naseljeno z galskim plemenom Rauraci.

Ime se prvikrat omenja v sporazumu iz Grandvillarsa leta 1226 kot Beau fort, ozemlje pod pristojnostjo grofov iz Montbéliarda, kateri so mu leta 1307 podelili ustanovno listino. S poroko Jeanette de Montbéliard in Alberta Habsburškega (sredina 14. stoletja) je mesto postalo avstrijsko, po Vestfalskem miru (1648), s katerim se je končala tridesetletna vojna, pa je prešlo k Franciji. Med francosko revolucijo je bilo vključeno v departma Haut-Rhin oz. Alzacijo, kjer je ostalo do francosko-pruske vojne. Po obleganju mesta (3. november 1870-18. februar 1871) in kasnejši pruski aneksiji Lorene in Alzacije je Belfort ostal v francoskih rokah ter oblikoval novoustanovljeni departma Territoire de Belfort. Med drugo svetovno vojno je bil okupiran, osvobojen 22. novembra 1944.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Belfortski lev
  • Belfortska citadela iz druge polovice 17. stoletja, zgrajena po načrtih francoskega vojaškega inženirja in arhitekta Vaubana,
  • katedrala sv. Krištofa, grajena v letih 1727-1750 (severni stolp 1845), od 3. novembra 1979 sedež škofije Belfort-Montbéliard, ustanovljene na delu ozemlja Besançonske nadškofije, francoski narodni spomenik od 1930,
  • Belfortski lev, delo francoskega arhitekta Bartholdija, v spomin na obleganje mesta 1870,
  • Trg republike, spomenik treh obleganj (1813, 1815, 1870)

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.