Mehika

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Združene mehiške države Estados Unidos Mexicanos
Zastava Grb
Himna: Himno Nacional Mexicano »Mehiška nacionalna himna«
Glavno mesto	Ciudad de México 19°03′N, 99°22′W
Uradni jeziki	španščina (de facto)
Priznani regionalni jeziki	62 avtohtonih jezikov
Demonim(i)	Mehičan, Mehičanka
Vlada	federativna predsedniška republika
• predsednica	Claudia Sheinbaum
Zakonodajalec	Kongres
• zgornji dom	Senat
• spodnji dom	Poslanska zbornica
Osamosvojitev  izpod Španije
• začetek vojne za neodvisnost	16. septembra 1810
• razglašena	27. septembra 1821
• priznana	27. decembra 1836
Površina
• skupaj	1.972.550 km2 (13.)
• voda (%)	1,6
Prebivalstvo
• ocena 2020	128.649.565 (10.)
• gostota	61/km2 (142.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	1,81 bilijona $ (12.)
• skupaj (PKM)	3,28 bilijona $ (12.)
• na preb. (nominal.)	13.803 $ (63.)
• na preb. (PKM)	24.975 $ (70.)
Gini (2018)	41,8 srednji
HDI (2021)	0,758 visok · 86.
Valuta	mehiški peso (MXN)
Časovni pas	UTC -8 do -5
• poletni	UTC -7 to -5
Stran vožnje	desna
Klicna koda	+52
Internetna domena	.mx

Piramida sonca

Zgodovina

Mehika je bila zibelka številnih razvitih indijanskih civilizacij, kot so bili Maji in Azteki. Prihod Špancev v 16. stoletju in njihovo osvajanje azteške države leta 1521 zaznamuje začetek kolonialne dobe Mehike kot dela Nove Španije.

Leta 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od Španije, kar je po dolgotrajni vojni vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala ZDA, bodisi izgubila v mehiško-ameriški vojni, ter na račun osamosvojitve srednje-ameriških držav. V 60. letih 19. stoletja so Mehiko zasedle francoske sile, ki so jih izgnali nasprotniki pod vodstvom mehiškega domoljuba Benita Juáreza.

Nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom, ki ga je vodil Porfirio Diaz, je leta 1910 vodilo do mehiške revolucije. Revolucionarne sile so porazile zvezno vojsko, zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. Po koncu revolucije je Institucionalna revolucionarna stranka (PRI) ostala na oblasti vse do konca 20. stoletja.

Geografske značilnosti

Mehika je ena izmed redkih dežel, ki se lahko pohvalijo z zelo raznoliko pokrajino. Tu se raztezajo širne puščave in tropski gozdovi, visoke gorske verige in peščena obrežja. Skoraj polovica države leži na nadmorski višini višji od 1500 m. Najvišji je vulkan Pico de Orizaba (5610 m) in leži na meji med zveznima državama Puebla in Veracruz, najnižje je glavno mesto zvezne države Baja California, Mexicali in leži deset metrov pod morsko gladino.

Topografska karta Mehike

Mehika leži v Srednji Ameriki med Mehiškim zalivom na vzhodu in Tihim oceanom na zahodu, na severu meji na Združene države Amerike (3326 km skupne meje), na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize (962 km meje) ter Karibsko morje. Površina znaša 1.972.550 km². Ima 12.540 km dolgo obalo, od tega pripada Pacifiku 8200 km in Atlantiku 3200 km. K Mehiki sodi tudi 600 km oddaljeno vulkansko otočje Revillagigedo v Tihem oceanu. Največji je otok Socorro (129 km²), ostali so še Clarion, Partida in San Benedicto. Edino naselje na otokih je na Socorru in ima 200 prebivalcev.

Mehiško višavje, ki je po pokrajinskih značilnostih nadaljevanje ameriškega goratega zahoda, se razprostira od mejne reke Rio Bravo del Norte na severu do Tahuantepeške ožine na jugovzhodu. Sestavljajo ga visoke planote, ki jih razmejujejo vzporedne gorske verige in obrobljajo gorovja z zelo strmimi in globokimi soteskami. Na zahodu in jugozahodu se raztezajo široke obrežne ravnice. Na severu je visoko okoli 1300 m, proti jugu pa se dvigne do 2500 m. V severnem delu (Mesa del Norte) so obsežne puščave s slanimi kotanjami na dnu in obdane z nizkim gričevjem.

Med krajem San Luís Potosí in Ciudad de México leži na nadmorski višini 2100 do 2300 m Mehiško višavje (Mesa Central, tudi Mesa de Anáhuac), ki je najgosteje naseljeno območje v državi. Tu so med gorami kotline: Mehiška, Pueblanska in Guadalajarska. Mehiško višavje je obdano z gorskimi verigami:

• na zahodu je 1200 km dolga in do 200 km široka Sierra Madre Occidental z najvišjim vrhom Cerro Gordo (3340 m). Gradijo jo tektonsko premaknjene visoke planote in globoke doline (kanjoni) z znamenitim Copper Canyonom in se na jugozahodu spušča proti obali Tihega oceana. Širše ravnice so nastale le na vršajih rek.
• Sierra Madre Oriental je mlado nagubano gorstvo oziroma več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih dolin z najvišjim vrhom Cerro San Rafael (3710 m), ki se spušča proti Mehiškemu zalivu.
• Na jugu se Mehiško višavje zaključi z gorsko verigo Cordillera Neo-Volcánica ali »vulkanska os«, ki jo sestavljajo mlajši vulkani. Mednje spadajo najvišje gore v državi – Pico de Orizaba, ki se dviga JV od glavnega mesta (5610 m), Popocatépetl (5452 m), Iztaccíhuatl (5220 m) in Nevado de Toluca (4704 m).
• Južno od »vulkanske osi« je dolina reke Balsas - Grand Valle del Sur, njej nasproti pa starejše gorstvo iz kristalinskih kamnin – Sierra Madre del Sur, ki ločuje Mehiško višavje in planote Oaxaca, kjer so nekoč Azteki kopali svoje zlato. Tu je najvišji vrh Cerro Nube Flan (3750 m).

Najožji del Mehike je 200 km široka Tehuantepeška ožina, ki predstavlja mejo med Amerikama. Nizka planota deli verigo Sierra Madre med Sierra Madre del Sur na severu in Sierra Madre de Chiapas na jugu. Najvišja točka, Ožina ima 224 m nadmorske višine. To območje predstavlja najkrajšo razdaljo med Mehiškim zalivom in Tihim oceanom.

Še bolj proti jugu se 300 km dolgo Chiapaško višavje dvigne več kot 3000 m visoko z gorskimi hrbti in dolinami, ki potekajo v smeri SZ-JV, nato pa se v stopnjah spušča proti severovzhodu na zakraselo ploščo polotoka Jukatan, kjer prevladujejo tropski deževni gozd in suhe savane.

Na severu ni površinskih voda, ki bi odtekale v morje, občasno se potoki stekajo v slane kotanje. V srednjem delu se reke iz višavja stekajo v morja skozi globoke kanjone. Največji mehiški reki sta: Balsas dolga 771 km in teče v Tihi ocean in Usumacinta (mehiški del 602 km, skupaj z gvatemalskim 970 km), ki teče v Mehiški zaliv in je v dolžini 480 km plovna. Druge reke so še Rio Grande de Santiago, Grijalva, Motagua, reka Ulua in Hondo. Največje sladkovodno jezero je Chapala s 1112 km².

Družbena geografija

Po ustavi s 5. februarja 1917 je Mehika predsedniška zvezna republika. Vsaka od 31 držav in zvezno okrožje je suverena v notranjih zadevah in prostovoljno združena v federacijo. Volilno pravico imajo vsi državljani starejši od 18 let, poročeni starejši od 16 let. Predsednika republike volijo za 6 let in ima le en mandat. Ima velike pristijnosti: je predsednik vlade, imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in vrhovnega tožilca ter diplomatske predstavnike v tujini. Zvezni kongres (Congreso de la Union) je dvodomen: predstavniški dom in senat. Predstavniški dom (Cámara de Diputados) ima 500 članov, voljeni so za tri leta. Senat (Cámara de Senadores) ima 128 članov, po 4 iz vsake države in okrožja, izvoljeni so za 6 let. Zvezne države imajo lastne ustave in parlament, vodijo jih guvernerji, ki so voljeni za 6 let, člani parlamenta imajo triletni mandat.

Največja mesta v Mehiki, vsa so Megacity, so Ciudad de Mexico, Guadalajara, Monterrey, Ecatepec, Puebla, Nezahualcóyotl, Ciudad Juarez, Tijuana, Leon in Zapopan. Večinoma se nahajajo v notranjosti, obalna območja so redko poseljena. Metropolitansko območje glavnega mesta ima 18 % celotnega prebivalstva Mehike. To je tudi gospodarsko središče, ki združuje okoli tretjino storitvenega in trgovinskega sektorja ter porabi dve tretjini sredstev zase. Dve tretjini proračuna za visokošolsko izobraževanje v Mehiki in tri četrtine proračuna za raziskave se vlagajo v glavnem mestu.

Metropolitanske regije v Mehiki (Uradni podatki o prebivalstvu Mehike, 2009)
Številka	Metropolitanska regija	Zvezna država	število prebivalcev	Številka	Metropolitanska regija	Zvezna država	število prebivalcev	slike
1	Ciudad de Mexico	D.F., México, Hidalgo	21.163.226	12	Querétaro	Querétaro	1.036.154	Tijuana Guadalajara Zapopan Monterrey
2	Guadalajara	Jalisco	4.365.104	13	Mérida	Jukatan	954.813
3	Monterrey	Nuevo León	3.985.457	14	Mexicali	Baja California	926.042
4	Puebla	Puebla, Tlaxcala	2.647.099	15	Aguascalientes	Aguascalientes	906.758
5	Veracruz	Veracruz	2.584.034	16	Cholula	Puebla	872.765
6	Tijuana	Baja California	1.784.034	17	Cuernavaca	Morelos	850.405
7	Toluca	México	1.775.337	18	Chihuahua	Chihuahua	839.129
8	León	Guanajuato	1.554.786	19	Tampico	Tamaulipas, Veracruz	834.983
9	Ciudad Juárez	Chihuahua	1.407.849	20	Culiacán	Sinaloa	793.730
10	Comarca Lagunera	Coahuila, Durango	1.118.612	21	Saltillo	Coahuila	792.697
11	San Luis Potosí	San Luis Potosí	1.036.555	22	Acapulco	Guerrero	786.830

Upravna delitev

Karta zveznih držav

Mehika je upravno razdeljena na 31 zveznih držav (špansko estados) in Mehiško zvezno okrožje (Distrito Federal), ki obsega glavno mesto, Ciudad de México. Države so razdeljene v skupaj 2400 občin, zvezno okrožje pa na 16 delegaciones. Državam načeljujejo guvernerji.

Zvezna država	Glavno mesto	Ustanovljena	Prebivalstvo	Površina
Aguascalientes	Aguascalientes	1835	70061133137000000001.133.137	70035625000000000005.625 km2
Baja California	Mexicali	1952	70063122408000000003.122.408	700471546000000000071.546 km2
Baja California	La Paz	1974	7005558425000000000558.425	700473943000000000073.943 km2
Campeche	San Francisco de Campeche	1857	7005791322000000000791.322	700457727000000000057.727 km2
Chiapas	Tuxtla Gutiérrez	1824	70064483886000000004.483.886	700473681000000000073.681 km2
Chihuahua (zvezna država)	Chihuahua	1824	70063376062000000003.376.062	7005247487000000000247.487 km2
Coahuila	Saltillo	1824	70062615574000000002.615.574	7005151445000000000151.445 km2
Colima	Colima	1857	7005597043000000000597.043	70035627000000000005.627 km2
Distrito Federal Ciudad de Mexico	Ciudad de Mexico	1824	70068839361000000008.839.361	70031479000000000001.479 km2
Durango	Victoria de Durango	1824	70061547597000000001.547.597	7005123367000000000123.367 km2
Guanajuato	Guanajuato	1824	70065033276000000005.033.276	700430621000000000030.621 km2
Guerrero	Chilpancingo de los Bravo	1849	70063143292000000003.143.292	700463794000000000063.794 km2
Hidalgo (zvezna država)	Pachuca de Soto	1869	70062415461000000002.415.461	700420856000000000020.856 km2
Jalisco	Guadalajara	1824	70066989304000000006.989.304	700478630000000000078.630 km2
México	Toluca	1824	700714739060000000014.739.060	700422333000000000022.333 km2
Michoacán	Morelia	1824	70063971225000000003.971.225	700458667000000000058.667 km2
Morelos	Cuernavaca	1869	70061668343000000001.668.343	70034892000000000004.892 km2
Nayarit	Tepic	1917	7005968257000000000968.257	700427862000000000027.862 km2
Nuevo León	Monterrey	1824	70064420909000000004.420.909	700464203000000000064.203 km2
Oaxaca (zvezna država)	Oaxaca de Juárez	1824	70063551710000000003.551.710	700493343000000000093.343 km2
Puebla	Puebla de Zaragoza	1824	70065624104000000005.624.104	700434251000000000034.251 km2
Querétaro	Santiago de Querétaro	1824	70061705267000000001.705.267	700411658000000000011.658 km2
Quintana Roo	Chetumal	1974	70061290323000000001.290.323	700442535000000000042.535 km2
San Luis Potosí	San Luis Potosí	1824	70062479450000000002.479.450	700461165000000000061.165 km2
Sinaloa	Culiacán Rosales	1831	70062650499000000002.650.499	700457331000000000057.331 km2
Sonora	Hermosillo	1831	70062499263000000002.499.263	7005184946000000000184.946 km2
Tabasco	Villahermosa	1824	70062045294000000002.045.294	700424747000000000024.747 km2
Tamaulipas	Ciudad Victoria	1824	70063174134000000003.174.134	700480148000000000080.148 km2
Tlaxcala	Tlaxcala de Xicohténcatl	1857	70061127331000000001.127.331	70033997000000000003.997 km2
Veracruz	Xalapa-Enríquez	1824	70067270413000000007.270.413	700471856000000000071.856 km2
Jukatan	Mérida	1824	70061909965000000001.909.965	700439671000000000039.671 km2
Zacatecas	Zacatecas	1824	70061380633000000001.380.633	700475416000000000075.416 km2

Podnebje

Zelo velike podnebne razlike so med puščavskim severom in tropskim jugom, med dobro namočenim vzhodom in suhimi tihoocenskimi obalami. Severno subtropsko puščavsko podnebje ima do 250 mm padavin, na jugu ob visokih temperaturah pasatni vetrovi prinašajo dež (deževna doba traja od junija do oktobra). Ob Mehiškem zalivu je do 2500 mm padavin, na nasprotni obali manj kot 250 mm. Podnebje se zelo spreminja tudi z nadmorsko višino. Poznani so višinski pasovi:

• tierra caliente (vroči pas) do 800 m nadmorske višine;
• tiera templada (zmerno topli svet) od 800 do 1800 m nadmorske višine;
• tiera fría (mrzli svet) od 1800 do 4000 m nadmorske višine;
• tiera helada (ledeni svet) nad 4000 m nadmorske višine.

Tla, rastlinstvo in živalstvo

Mehiški volk

Mehika ima najrodovitnejša tla na mlajših rečnih naplavinah ob Mehiškem zalivu in na vulkanskih tleh (andosoli) v južnih predelih Mehiškega višavja. Puščavska tla (jermosoli) prevladujejo na severu, na jugu pa prevladujejo lateritna izprana tla (feralsoli).

Rastlinstvo se razlikuje glede na višinske pasove. Tako najdemo polpuščavsko rastje, stepsko in trnasto v severnih delih države, v terri caliente je tropski deževni gozd, v tierri templadi je subtropsko zimzeleno rastje, v tierri frii so hrastovi in borovi gozdovi, in na koncu visokogorske rastline. Snežna meja je na okoli 5000 m nmv.

Mehika je ena od dvanajstih držav na svetu, ki imajo najbolj pestro biološko raznovrstnost. V Mehiki živi 200.000 različnih vrst, oziroma 10-12 odstotkov vseh prisotnih vrst na zemlji. Mehika je s 763 poznanimi vrstami na prvem mestu po plazilcih, s 448 vrstami na drugem mestu po sesalcih in četrta z 290 znanimi vrstami dvoživk. Flora obsega 26.000 različnih vrst. Približno 2.500 vrst je zaščitenih z zakonom.

Mehika ima 170.000 kvadratnih kilometrov zavarovanih naravnih območij. To je 34 biosfernih rezervatov, 67 narodnih parkov, 4 naravne spomenike, 26 območij zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, 4 območja za zaščito naravnih virov (varstvo tal, zaščita podtalnice in gozdovi) in 17 zatočišč bogatih z različnimi vrstami).

Prebivalstvo

Ciudad de México

Med današnjim mehiškim prebivalstvom je le 9 % ameriških domorodcev, vendar tudi mnogi mestici (skoraj 70 % jih je) ohranjajo stare običaje in ohranjajo kulturno dediščino svojih prednikov. V Mehiškem višavju živijo Nahuji, potomci Aztekov, na polotoku Jukatan so se še ohranili potomci Majev. Ohranila so se tudi manjša indijanska plemena: Seri v severozahodni državi Sonori, Tarahumari na planoti Sierra Madre Occidental, Vičoli na severu držav Jalisco in Nayarit, Taraski na jugozahodu Mehike, Čamuli v Chiapasu in še nekatera druga. Približno 2 % prebivalstva predstavljajo Španci.

Naraščanje prebivalstva

Mehika spada med latinsko ameriške države, v katerih je v štiridesetih letih izbruhnila tako imenovana »eksplozija prebivalstva«, saj se je zaradi boljših življenjskih razmer in večje zdravstvene oskrbe umrljivost močno pomanjšala. Medtem ko je leta 1940 živelo v Mehiki 19,7 milijona ljudi, jih je danes več kot 130,3 milijonov. Politika načrtovanja družine, ki jo je uvedla vlada, da bi omejila število rojstev, še ni prinesla želenih sadov in tako je delež mladih v prebivalstvu čedalje večji. Tako ostaja še vedno najresnejši problem države, kako zagotoviti hrano, stanovanje in obleko vsem prebivalcem.

Jeziki

Uradni jezik v Mehiki je španščina, čeprav to ni zapisano v zakonodaji. Skupaj s španskim je v Mehiki uradno priznanih še 62 avtohtonih jezikov.

Mehiško Ministrstvo za kulturo deli govorjene jezike v enajst družin, 68 jezikovnih skupin in 364 narečij. Komisija za razvoj staroselcev je v letu 2005 izvedla raziskavo, kjer je ugotovila, da prevladujejo avtohtoni jeziki pri približno šestih milijonih državljanov.

Glede na popis iz leta 2010 6,8 % prebivalstva govori avtohtone jezike, od tega 15% ne govori špansko. 1,5 % populacije razume, vendar ne govori domačih jezikov. Med jezike z največjim številom govorcev spadajo Náhuatl (približno 1,6 milijona), Mayathan (okoli 800.000), Mikstek (500.000), Tzeltal (okoli 470.000), Zapotek (okoli 460.000) in Tzotzil (okoli 430.000). Še 16 avtohtonih jezikov ima več kot 100.000 govorcev, več kot v katerikoli drugi državi v Ameriki. Največji delež govorcev je v južni Mehiki v zveznih državah Oaxaca, Chiapas in Yucatan.

Ker pri nekaterih avtohtonih ljudstvih le starejši ljudje obvladajo svoj ​​jezik, je vodja Inštituta za avtohtone jezike - Javier López Sánchez - v letu 2013 napovedal akcijski program z namenom preprečiti izumrtje teh jezikov. Zlasti Awakatekisch, Ixil, dve skupini Otomi in Zapotec so ogroženi. Zato se usposabljajo tolmači in prevajalci in ustvarjajo jezikovne atlase.

Tuji jeziki, ki so jih prinesli v Mehiko priseljenci, se ne štejejo kot nacionalni jeziki, a so priznani v uradnih statistikah. To so angleščina, francoščina in nemščina, tudi mandarinščina, arabščina in Kečua.

Religija

Bazilika Naše Gospe v Zapopanu.

87% Mehičanov je katoličanov. Rimskokatoliška cerkev je sestavljena iz 18 nadškofij, vključno z nadškofijo v Ciudad de Mexico, 73 škofij in 3 krajevne prelature.

Protestantska manjšina ima 7,5 % vernikov. Anglikanska cerkev obsega šest škofij.

3,5% prebivalstva ne pripada nobeni veroizpovedi, 0,36% pa je drugih religij, vključno z islamom. Vera ima velik pomen, predvsem med podeželskim prebivalstvom in manj za prebivalce mest.

Ples in glasba

Mehičani se strastno predajajo glasbi in plesu. Glasba in ples sta del njihovega vsakdanjega življenja, veliko vlogo pa imata ob posebnih priložnostih. Najočitnejši in najmočnejši vpliv na glasbo ima španska tradicija, veliko pesmi pa izvira iz časa pred prihodom Špancev. Iz tistih časov so se ohranili mnogi plesi, deloma po zaslugi zgodnjih krščanskih misijonarjev, ki so spodbujali Indijance, da so jih izvajali v čast in slavo novega boga. Mehičani obožujejo javne prireditve in najrazličnejša praznovanja. Poleg številnih verskih praznikov, ki jih spremljajo velike procesije in glasba, je v večjem delu Mehike skoraj ob vsakem času mogoče poslušati skupine mariachi, ki jih sestavljajo violine, trobente in kitare, za južno Mehiko pa so značilni veseli zvoki marimbe.

Eden najstarejših plesov, ki se je ohranil vse do današnjih dni, je valador in je totonaškega izvora. Indijanec, ki igra na flavto in boben, pleše v krogu na majhni ploščadi, pritrjeni na vrh visokega stebra. Nato se »štirje wtfleteči Indijanci« spustijo z glavo navzdol po vrveh, ovitih okoli vrha tega stebra. Ta obred predstavlja vezi, ki povezujejo bogove, ki skrbijo za hrano, in rodovitno naravo, ki sprejema njihove darove. Približno do leta 1960 je bilo ta ples mogoče videti le ob posebnih slavnostih domačinov, danes pa jo kot turistično privlačnost izvajajo vsako leto. Čeprav je razvoj turizma povzročil na en način siromašenje kulture in domače obrti, je pa po drugi strani pripomogel k temu, da so se ohranile in celo oživele nekatere stare tehnike in tradicionalne oblike ter prireditve, ki bi drugače izumrle.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Mehike je v letu 2002 doseglo približno 640 milijard ameriških dolarjev in s tem doseglo 10. mesto na svetovni lestvici. Je vodilna sila v Latinski Ameriki. Mehika je trenutno uvrščena na 8 mesto po izvozu na svetu.

Bruto domači proizvod (571 milijard €, doseglo 37.730.000 ljudi v letu 2004) je razdeljen na :

• Kmetijstvo: 4 % BDP proizvede 18 % zaposlenih
• Industrija: 27,2 % BDP proizvede 24 % zaposlenih
• Storitve : 68,8 % BDP proizvede 58 % zaposlenih

Mehiško gospodarstvo je bilo močno deregulirano in privatizirano leta 1990. Prevlada zasebnih podjetij se še naprej povečuje in privatizacija železnic, pristanišč in letališč se bliža koncu, kot tudi nadaljnja privatizacija bank. Liberalizacija energetskega sektorja se nadaljuje. V telekomunikacijah in petrokemični industriji so še vedno v teku reforme. Industrija Maquiladora (sestavljalnice) je okrepila svoj položaj v mehiškem gospodarstvu in v glavnem prevladuje v tekstilni industriji.

Kmetijstvo pridela največ koruze, pšenice, soje, riža, fižola, volne, kave, sadja, paradižnika, govedine, perutnine, mlečnih izdelkov, izdelkov iz lesa.

Proizvodnja / produkcija: hrane in pijače (vino, tekila), tobak, kemikalije, železo in jeklo, nafta, gradbeni materiali, mineralne surovine, tekstil, oblačila, motorna vozila, potrošniške dobrine, turizem.

Izvoz: Blago iz naftnih derivatov, srebro, sadje, zelenjava, avokado, kava, volna, alkohol, tobak.

Izvoz v ZDA: 81 %, Kanada 5,9%, Japonska 1,1% (2004).

Uvoz : Metal - delovni stroji, tovarne (deli) za predelavo jekla, kmetijska mehanizacija, električna oprema, avtomobilski deli, stroji, letala in letalski deli.

Uvoz iz: ZDA 65,8%, Nemčija 3,8%, Kitajska 3,7 % (2004).

Mehika je članica WTO (World Trade Organization) ter OECD (Organisation for Economic Cooperation adn Development). Je tudi podpisnica sporazumov o prosti trgovini z EU, Severno Ameriko, EFTA (European Free Trade Association), Mercosur zvezo, Japonsko in Izraelom. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).

Viri: CIA World Factbook Arhivirano 2018-01-29 na Wayback Machine., Informacije zunanjega ministrstva Mehike

Promet

Železnice: skupaj ima Mehika 17.166 km železniških prog standardne širine 1,435 m, 22 km elektrificiranih (2008). Železnice upravljati privatni družbi Ferrocaril Mexicana in TFM (Transportacion Ferroviaria Mexicana).

Ceste: skupaj je 366.095 km cest vseh kategorij od tega moderniziranih 132.289 km (vključno 6.279 km hitrih cest) in makadamskih 233.806 km (2008). S podljevanjem koncesij, hitro gradijo mrežo avtocest. Skozi Mehiko poteka tudi Panameriška cesta

Vodne poti: 2.900 km (plovnih rek in obalnih kanalov večinoma povezanih s pristanišči na vzhodni obali) (2012)

Trgovska pristanišča: skupaj 52

• po vrsti: za razsuti tovor 5, za tovor 3, za kemične tankerje 11, za utekočinjeni plin 3, za potnike/tovor 10, za naftne tankerje 17, roll on / roll off 3
• v tuji lasti: 5 (1 Francija, Grčija 2, Južna Afrika 1, ZAE 1)
• registrirani v drugih državah: 12 (Antigva in Barbuda 1, Marshallovi otoki 2, Panama 5, Portugalska 1, Španija 1, Venezuela 1, neznano 1) (2010)

Pristanišča in terminali: Altamira, Coatzacoalcos, Lazaro Cardenas, Manzanillo, Salina Cruz, Veracruz. Naftni terminali: Cayo Arcas terminal, Dos Bocas terminal.

Letališča

Mehika ima državno mrežo modernih letališč. Sistem velja za varnega in zanesljivega. Vsako metropolitansko območje z več kot 500.000 prebivalci ima mednarodno letališče. V Mehiki je 1834 letališč, in je tretja po številu letališč na svetu.

Sedem največjih letališč v državi, ki opravijo 90% prometa je:

1. Benito Juarez v Ciudad de Mexico
2. Cancún
3. Don Miguel Hidalgo in Costilla (Guadalajara)
4. General Mariano Escobedo (Monterrey)
5. General Abelardo L. Rodríguez (Tijuana)
6. General Juan N. Álvarez (Acapulco)
7. General Heriberto Jara (Veracruz)
8. Licenciado Gustavo Díaz Ordaz (Puerto Vallarta)

Vsa letališča so v zasebni lasti z izjemo mednarodnega letališča v Ciudad de Mexico. To letališče je največje v Latinski Ameriki in odpravi okoli 26 milijonov potnikov na leto.

V Mehiki obstaja več kot 70 letalskih prevoznikov. Največja letalska družba je Aeromexico. Manjše letalske družbe so regionalne hčerinske družbe Aeroméxica - Volaris, InterJet, Aeromar, VivaAerobus, Magnicharters in Republicair.

Viri: CIA World Factbook Arhivirano 2018-01-29 na Wayback Machine.

Naravne in kulturne znamenitosti

Ciudad de Mexico

Ciudad de México

Okoli leta 1325 so Azteki zgradili na otoku v jezeru Texcoco mesto Tenochtitlán, ki je postalo prestolnica azteškega imperija. Potem, ko so ga leta 1521 zavzeli in porušili španski osvajalci, je njihov vodja, Hernando Cortés, dal zgraditi na istem kraju špansko mesto. Mesto se je večalo in Španci so izsušili velik del jezera, da bi preprečili velike poplave med sušnimi obdobji. Nevarnost poplav pa so odpravili šele leta 1910, ko so zgradili velik odvodni prekop Gran Canal de Desagüe, po katerem so speljali odvečno vodo v reko Tula. Tako so dobili nov prostor za gradnjo, čeprav se je zlasti leta 1985 pokazalo, da so visoke stavbe, zgrajene na neutrjenem dnu nekdanjega jezera, občutljive za potrese.

Zaradi mehkih tal se Mexico (na dolgo Ciudad de México) močno ugreza. Tako kot vsa ostala ameriška velemesta (New York, Los Angeles, Čikago, Sao Paulo, Buenos Aires, Lima, Bogotá, Caracas, Rio de Janeiro, Havana in tako naprej,...), spada mehiško glavno mesto med mesta z največ kriminala na svetu.

Zaradi velikosti glavnega mesta sodi tudi njeno letališče med največja letališča na svetu. Je glavno kulturno, gospodarsko, industrijsko in politično središče države in je hkrati največja metropola na svetu. Leta 1988 je živelo v njem 18 milijonov ljudi, danes pa jih v tem istem mestu živi okoli 30 milijonov.

V Ciudad de Mexicu so naslednje znamenitosti:

• Trg Zócalo (Plaza de la Constitución) z izkopaninami azteškega Templo Mayor,
• [[Metropolitanska stolnica (1563-1681),
• Palacio National s freskami (murali) Diega Rivere,
• Casa de los Azulejos (1596),
• cerkev svetega Frančiška Asiškega (18. stoletje),
• Torre Latinoamericana, nebotičnik,
• park Chapultepec z gradom, danes Narodni zgodovinski muzej
• Narodni antropološki muzej in drugi muzeji,
• Bazilika Nuestra Señora de Guadalupe, zavetnica Mehike in romarski kraj
• središče mesta in jezero Xochimilco ter hiša arhitekta Luisa Barragana so del Unescove svetovne dediščine.

Teotihuacán

Teotihuacán je arheološki park z zgradbami in trgi kultur iz obdobja 4. stoletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja. Leži SV od Ciudad de Mexico v njegovi neposredni bližini. Mesto je bilo ogromno, merilo je 20 km², na višku moči je tukaj živelo 200.000 ljudi. Danes so vidni ostanki piramide Sonca (stranica meri 222 m, višina je 45 m), piramide Lune, Quetzalcóatlovo svetišče in druga, ki se nahajajo vzdolž 2 km dolgega trga oziroma ulice imenovane Calle de los Muertos. Je del Unescove svetovne dediščine.

Puebla

Puebla de Zaragoza, tudi Puebla de Zaragoza, je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države. Leži južno od glavnega mesta Mehike, na nadmorski višini 2160 m. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja (so del Unescove svetovne dediščine). Znamenita je katedrala (1575 - 1649), dominikanska cerkev Santo Domingo (1596 - 1659), Casa del Alfeñique, danes pokrajinski muzej (15. st.), samostan Santa Monika, danes Muzej cerkvene umetnosti in samostan Santa Rosa v katerem je danes Muzej obrti.

Oaxaca

Oaxaca, tudi Oaxaca de Juárez, je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države. Nahaja se v regiji Siera Madre del Sur. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja, ki je tudi del Unescove svetovne dediščine. Pomembna je dominikanska cerkev Santo Domingo (16.-17.st.), baročna cerkev Nuestra Señora de la Soledad (1682-90) in Pokrajinski muzej. V bližini se nahaja arheološki park Mitla z zapoteškimi in misteškimi stavbami iz 10. - 15. stoletja.

Monte Alban

Arheološki park z izkopaninami Zapotekov se nahaja na vzpetini nad mestom Oaxaca. Vrhunec je mesto doživelo v letih med 300 in 900, opuščeno je bilo v 10. stoletju. Okoli Gran Plaza, 300 m dolge ploščadi, so nanizane kamnite zgradbe, svetišča, velika kvadratna piramida in druge. Je del Unescove svetovne dediščine.

Calakmul

V notranjosti polotoka Jukatan v deževnem gozdu ležijo ostanki veličastnega majevskega mesta Calakmul. Mesto je bilo poseljeno od leta 1000 pr.n.št. in je svoj višek doseglo med letma 600 in 900 našega štetja. Tukaj se nahajajo ruševine palač, trgi, piramide, okrašeni stebri in grobnice. Calakmul je del Unescove svetovne dediščine.

Campeche

Campeche je pristaniško mesto ob Mehiškem zalivu na polotoku Jukatan. Ustanovljeno je bilo leta 1540, v 17. - 18. pa obzidano zaradi nenehnih piratskih napadov. Staro mestno jedro ima baročno zasnovo in številne kolonialne stavbe. Je del Unescove svetovne dediščine.

Chichén Itzá

Arheološki park Chichen Itza z ostanki majevskih zgradb je med najbolj restavriranimi. Mesto je bilo ustanovljeno v 6. stoletju, svoj višek je doživelo v letih med 900 in 1200, v 15. stoletju pa je bilo opuščeno. Znamenite so zgradbe: Kukulcánovo svetišče (El Castillo) ali Svetišče pernate kače, Svetišče jaguarjev, Svetišče vojščakov z dvoriščem tisočerih stebrov, Astronomski observatorij (El Caracol), nogometno igrišče. V parku je tudi kraška udornica Cenote de los Sacrificions v kateri je Sveto jezero, ki so ga uporabljali Maji pri svojih žrtvenih obredih. Mesto je del Unescove svetovne dediščine.

Palenque

Izkopanine majevskega mesta Palenque ležijo v tropskem gozdu na obrobju Chiapaškega višavja. Mesto je svoj vrhunec doživelo v letih 600 - 900, nakar je bilo opuščeno. Svetišče v obliki piramide je Svetišče napisov z grbom kralja Pakala, sosednje zgradbe pa so še: skupina El Palacio, Svetišče sonca in druge. V neposredni bližini je tudi muzej z razstavljenimi najdbami. Je del Unescove svetovne dediščine.

Aqua Azul

Na azurno modri kraški reki Tulijá v bližini Palequeja, ležijo znameniti lehnjakovi slapovi.

Uxmal

V nizkem gričevju Puuc na polotoku Jukatan je arheološki park Uxmal z majevskimi ostanki. Mesto je bilo na višku moči med letoma 800 do 1000. Vidna je Velika piramida, Guvernerjeva palača in Hiša želv ter dvorišče obdano s štirimi podolgovatimi stavbami - Quadrangulo de las Monjas. Tu je še Čarovnikova piramida visoka 38 m. Je del Unescove svetovne dediščine.

San Luís Potosí

Je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države in leži v srednjem delu Mehiškega višavja. Je pomembno rudarsko mesto (srebro) že od španske kolonizacije dalje. Znamenito je staro mestno jedro z baročno katedralo (1670 - 1730), vladno palačo, karmeličansko cerkvijo in verkvijo Svetega Frančiška (1680).

Mesta Unescove svetovne dediščine

• Zgodovinsko središče Ciudad de Mexica in Xochimilco
• Zgodovinsko središče Oaxaca in arheološkega najdišča Monte Albán
• Staro mestno jedro Pueble
• Ruševine in narodni park Palenque
• Predkolumbovsko mesto Teotihuacan
• Biosferni rezervat Sian Ka'an
• Staro mestno jedro Guanajuata in rudniki
• Ruševine mesta Chichén Itza
• Staro mestno jedro Morelie
• Ruševine predkolumbovskega mesta El Tajin
• Zgodovinsko mestno jedro Zacatecas
• Skalne poslikave v Sierra de San Francisco
• Zavarovano območje za kite El Vizcaíno
• Samostani iz 16. stoletja na pobočjih Popocatépetla
• Spomeniki v Querétaru
• Predkolumbovsko mesto Uxmal
• Zavetišče Hospicio Cabañas v Guadalajari
• Arheološka cona Paquimé, Casas Grandes
• Območje zgodovinskih spomenikov ob reki Tlacotalpan
• Arheološko najdišče Xochicalco
• Mesto Campeche in njegova trdnjava
• Majevsko mesto Calakmul in tropski deževni gozdovi v Campecheju
• Misijoni v Sierri Gordi v Querétaru
• Hiša in studio Luisa Barragána
• Otoki in zaščiteno območje Kalifornijskega zaliva
• Polja agave in destilarne tekile
• Kampus neodvisne narodne univerze v Mehiki (UNAM)
• Biosferni rezervat Mariposa Monarca
• San Miguel de Allende in svetišče v Atotonilcu
• Zgodovinska pot Camino Real de Tierra Adentro
• Prazgodovinske jame Yagul in Mitla v dolini Oaxaca
• Biosferni rezervat El Pinacate in Gran Desierto de Altar
• Otoki in zavarovana območja Kalifornijskega zaliva
• Akvadukt Padre Tembleque

Viri

• Države sveta, Mladinska knjiga Založba, 6, ISBN 86-11-17160-6

Glej tudi

• seznam suverenih držav

Zunanje povezave

• uradna stran Vlada Mehike Arhivirano 2016-01-15 na Wayback Machine.
• Mehika Arhivirano 2013-11-04 na Wayback Machine.