Pojdi na vsebino

Ura

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ivo Štandeker Ura
Sinji stolp
Tomaž Šalamun
San Juan de la Cruz omavžan
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ko je začel kandelaber izgubljati luč,
plenili so piške, je vse zazeblo ob misli
na prihodnjo zimo. Ta zima je splet.

Ta zima je norčava grča. Ta zima vidi svojo
nevarnost v obešenjaku. Prihodnja je
galicijska. Žuži prihodnje zime so vsi še

strmeči, in če se pokvarijo velni, bo
Ropret ob obroke mesa. Nevarnost.
Méd je zglob nad Jakobom. Šepa.

Profesionalne vojake napade mrčes ne
glede na število drobtin. V asfikcijo.
V asfiksacijo. Tudi ona jo je obrala,

Anne Marie Albiach. Kaj je čisti
vir in kako diši. Kaj je zastava rekla, ko je
glava pogledala skoznjo. Selim odvija

preprogo, da bi jo gledali. Nerc. Hodiš po
črnih diamantih, ki se vežejo na
rokave, ki se vežejo na manšetne gumbe.

Megla je drevje roke. Priklanja se in
odpira vodo. Gost srež boli. Vlak ga
potunka, ko gre sam pod vodo.

Ibis svoje nožice podaljšuje v grmado.
Jedra med prstani, v prostorih, kjer je
meso, plahutajo, skrivajo se, nad sebe

postavljajo šotor? Prevoden sem v
lok. Prevoden sem ves. To je Uccello,
to so konji, to so riti konjev, z butanjem

ob kroglico ne spi. Ko začnejo cvrčati
lučke, ko se začne blisk mediti, ko odhajajoči
odpirajo svoje rože in začne zemlja rastlin

kapljati vodo, spet nastopi zlato siva.
Murn, čriček, mufti, vsi stopijo na disk
in smo jaz, ti, mi prva obreza kamnov

vodnjaka v logu. Po zraku se proti temi vali
prasec, boter delfina. Prasec, boter delfina?
Moja mati je bila šivilja, ki je pozabljala

lepenko. Ekvinokcij je glog. Opeke so mravlje,
vojaki si stopajo na ramo. Odrasli vojaki
preživijo noč zunaj. Spijo pri puncah.

Odrasli vojaki pijejo žganje in filmajo
žulje. Glej, kako so se prilepili na opeko.
Moja pokostnica se je prilepila na

Enverja, ki je bil Titov brat. Rudarji
uporabljamo noge drugače kot proteusi.
Pahljača ne bo izdihnila. V roki jo drži

Japonka v Osterii ai Centopoveri.
Oba jeva raco z jurčki. Greš na rob in
kličeš: hepatitis! hepatitis! Pride,

ker misli, da bo dobila zrnje in jo
potisneš čez rob kot Kabirijo. Zima
brbota. Opalnati lomi sledijo. Divi se,

divi, Magellan, v tulcu so sledi gosjih
nožic. Hagia Sofia je roló. Rman bi se moral
imenovati praprot. Strašen napor je odtrgati

flašter. Ste kdaj izruvali otok iz morja? Res
slišali hrup, ki ga povzroči voda, ko leti v prazno?
Ste kdaj zaščitili meglice z lastno dlanjo?
.
Noge, ki se razpirajo kot pav, osteklenijo na
dvoru. Sultan jih podarja kot kopije za glavice
tulipanov in za kravl v bazenu v haremu.