Zajem

Zájem (gen. zájma) je bila v fevdalizmu podelitev zemlje drugemu, pri kateri si je podelitelj pridržal nekatere dele lastninske pravice.^[1] Zajem torej lahko opredelimo kot najširšo oznako za pravno razmerje, v katerem je nekdo prepustil drugemu kakorkoli omejeno pravico na stvari.^[2] Zajmi so bili lahko dedni ali začasni, plačljivi ali brezplačni, svobodni in nesvobodni, lahko so se stopnjevali in so zato prispevali k drobitvi enotnosti lastnine.^[1] V fevdalizmu so sicer prevladovali nesvobodni zajmi, oblika svobodnega zajma pa je bila fevd.^[3]

Opombe

↑ ^1,0 ^1,1 Vilfan, Sergij (1991). Uvod v pravno zgodovino. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Str. 48.
↑ Blaznik, Pavle et al (1970). Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: zv. Druz̆bena razmerja in gibanja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Institut za zgodovino. Str. 406.
↑ Vilfan, Sergij (1991). Uvod v pravno zgodovino. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Str. 49.

[VS48-1] 1,0 ^1,1 Vilfan, Sergij (1991). Uvod v pravno zgodovino. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Str. 48.

[2] Blaznik, Pavle et al (1970). Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: zv. Druz̆bena razmerja in gibanja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Institut za zgodovino. Str. 406.

[3] Vilfan, Sergij (1991). Uvod v pravno zgodovino. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Str. 49.

[1]

[2]

[3]