Pojdi na vsebino

Tokijska zgodba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tokijska zgodba
Filmski plakat
RežijaJasudžiro Ozu
ProdukcijaTakeši Jamamoto
ScenarijKogo Noda
Jasudžiro Ozu
VlogeČišu Rju
Čieko Higašijama
Secuko Hara
GlasbaKodžun Saito
FotografijaJuharu Acuta
MontažaJošijasu Hamamura
Studio
Datum izida
3. november 1953
Dolžina
136 minut
DržavaJaponska
Jezikjaponščina

Tokijska zgodba ali tudi Potovanje v Tokio (japonsko 東京物語, Hepburn Tōkyō Monogatari) je japonski dramski film iz leta 1953, ki ga je režiral Jasudžiro Ozu. V glavnih vlogah nastopata Čišu Rju in Čieko Higašijama kot starejši zakonski par, ki pripotuje v Tokio na obisk svojih odraslih otrok. Prikazuje nasprotje med obnašanjem njunih otrok, ki so preveč zaposleni za druženje z njima, z ovdovelo snaho, ki ju prijazno sprejme. Ozu in scenarist Kogo Noda sta napisala scenarij v 103-eh dneh, ohlapno temelji na ameriškem filmu Za boljši jutri Lea McCareya iz leta 1937. Noda je predlagal priredbo filma, ki ga Ozu še ni videl.[1][2] Slednji je film posnel z igralci in filmskimi delavci, ki so z njim sodelovali že na več projektih.

Premierno je bil prikazan 3. novembra 1953 na Japonskem, v tujini pa ni bil poznan, ker so ga japonski distributerji označili za »preveč japonskega« za trženje v tujini. Leta 1957 je bil prikazan v Londonu, kjer je bil prvi dobitnik nagrade Sutherland Trophy, ameriški kritiki pa so ga hvalili po predvajanju v New Yorku leta 1972. Film velja za Ozujevo mojstrovino in je pogosto izbran za enega najboljših filmov vseh časov, leta 2012 v anketi filmskih režiserjev za revijo Sight & Sound za najboljšega vseh časov.[3]

Vloge

[uredi | uredi kodo]
  • Čišu Rju kot Šukiči Hirajama
  • Čieko Higašijama kot Tomi Hirajama
  • Secuko Hara kot Noriko Hirajama
  • Haruko Sugimura kot Šige Kaneko
  • So Jamamura kot Koiči Hirajama
  • Kuniko Mijake kot Fumiko Hirajama
  • Kjoko Kagava kot Kjoko Hirajama
  • Eidžiro Tono kot Sanpei Numata
  • Nobuo Nakamura kot Kurazo Kaneko
  • Širo Osaka kot Keizo Hirajama
  • Hisao Toake kot Osamu Hattori
  • Teruko Nagaoka kot Jone Hattori
  • Mucuko Sakura kot a natakarica
  • Tojo Takahaši kot Šukičijina soseda
  • Toru Abe kot železniški uslužbenec
  • Sačiko Mitani kot Norika soseda
  • Zen Murase kot Minoru Hirajama
  • Micuhiro Mori kot Isamu Hirajama
  • Džunko Anami kot a salonska pomočnica
  • Rjoko Mizuki kot a salonska stranka
  • Jošiko Togava kot a salonska stranka
  • Kazuhiro Itokava kot a študent
  • Keidžiro Morozumi kot a policist
  • Cutomu Nidžima kot Norikin šef
  • Šozo Suzuki kot Norikin sodelovac
  • Jošiko Taširo kot sobarica
  • Haruko Čičibu kot sobarica
  • Takaši Miki kot pevec
  • Binnosuke Nagao kot zdravnik

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Tokyo Story«. TCM. Pridobljeno 30. maja 2011.
  2. Desser, David, ur. (1997). Ozu's Tokyo Story. Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 26. ISBN 0-521-48435-9.
  3. »The 2012 Sight & Sound Directors' Top Ten«. Sight & Sound. British Film Institute. 2. avgust 2012. Pridobljeno 3. junija 2016.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]