Pojdi na vsebino

Teušpa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Teušpa
Kralj Kimercev
Vladanjeneznano - 679 pr. n. št.
NaslednikDugdami
Rojstvo
Anatolija
Smrt679 pr. n. št.
Religijaskitska religija (?)

Teušpâ (asirsko 𒁹𒋼𒍑𒉺𒀀, Teušpâ in 𒁹𒋼𒍑𒉺, Teušpa[1]) je bi zgodnji kralj Kimercev, ki je vladal na začetku 7. stoletja pr. n. št., * ni znano, † 679 pr. n. št.

Teušpa in Teušpâ sta akadski obliki imena, ki izvira iz kimerskega narečja staroiranskega skitskega jezika.

Jezikoslovec János Harmatta je to prvotno kimersko ime rekonstruiral kot *Tavispaja, kar pomeni "nabrekniti od moči".[2]

Askold Ivantchik ima namesto tega tri alternativne predloge za staroiranski izvor imena Teušpa:[3]

*Taiu-aspa, "ugrabitelj konj",
*Taiu-spā, "pes ugrabitelj" in
*Daiva-spā, "božanski pes".

Kljub navidezni podobnosti imena Teušpa in imena njegovega perzijskega sodobnika Teispesa (Cišpiš), se zdi, da imeni etimološko nista povezani.[4]

Zgodovinsko ozadje

[uredi | uredi kodo]

V 8. in 7. stoletju pr. n. št. je znatno preseljevanje nomadov iz evrazijskih step pripeljalo Skite v jugozahodno Azijo. Po Herodotu se je to gibanje začelo, ko so se Masageti[5] ali Isedoni [6] selili proti zahodu in potisnili Skite na zahod čez reko Araks[7] v Kaspijsko stepo,[6][5] od koder so se odselili Kimerci.[7]

Kimerci so se, domnevno pod pritiskom Skitov, preselili na jug in preko prelazov Klukhor, Alagir in Darial v Visokem Kavkazu v zahodno Azijo. Tam so ostali večji del 7. stoletja pr. n. št.[8][6]

Vladanje

[uredi | uredi kodo]
Asirski relief, ki prikazuje kimerske konjenike

Okoli leta 680 pr. n. št. so se Kimerci razdelili v dve skupini. Večina se je preselila v Anatolijo, medtem ko je manjšina ostala na območju blizu kraljestva Manai in se kasneje preselila v Medijo.[9]

Teušpa je bil kralj zahodne skupine. Leta 679 pr. n. št. je vodil pohod Kimercev proti zahodnim obmejnim območjem Novoasirskega cesarstva, kjer ga je asirski kralj Asarhadon blizu Hubušne v Kapadokiji premagal in ubil.[10][9] Asirci kljub zmagi niso bili povsem uspešni, ker niso mogli niti vzpostaviti trdne oblasti na območju okoli Hubušne niti zavarovati svojih zahodnih meja.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Teušpa [CIMMERIAN RULER] (RN)«. Open Richly Annotated Cuneiform Corpus. University of Pennsylvania.[mrtva povezava]
  2. Harmatta, János (1996). »10.4.1. The Scythians«. V Hermann, Joachim; de Laet, Sigfried (ur.). History of Humanity. Zv. 3. UNESCO. str. 181. ISBN 978-92-3-102812-0.
  3. Ivantchik 1993.
  4. Schmitt, Rüdiger (1991). »Čišpiš«. Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 31. avgusta 2021.
  5. 5,0 5,1 Olbrycht, Marek Jan (2000). »Remarks on the Presence of Iranian Peoples in Europe and Their Asiatic Relations«. V Pstrusińska, Jadwiga [v poljščina]; Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. str. 101–104. ISBN 978-8-371-88337-8.
  6. 6,0 6,1 6,2 Olbrycht, Marek Jan (2000). »The Cimmerian Problem Re-Examined: the Evidence of the Classical Sources«. V Pstrusińska, Jadwiga [v poljščina]; Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. ISBN 978-8-371-88337-8.
  7. 7,0 7,1 Sulimirski & Taylor 1991, str. 553.
  8. Diakonoff 1985, str. 93.
  9. 9,0 9,1 9,2 Ivantchik 1993, str. 57-94.
  10. Tokhtas’ev 1991.
  • Diakonoff, I. M. (1985). »Media«. V Gershevitch, Ilya (ur.). The Cambridge History of Iran: Volume. Zv. 2. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-20091-2.
  • Sulimirski, Tadeusz; Taylor, T. F. (1991). »The Scythians«. V Boardman, John; Edwards, I. E. S.; Hammond, N. G. L.; Sollberger, E.; Walker, C. B. F. (ur.). The Cambridge Ancient History. Zv. 3. Cambridge: Cambridge University Press. str. 547–590. ISBN 978-1-139-05429-4.
  • Ivantchik, Askold (1993). Les Cimmériens au Proche-Orient [The Cimmerians in the Near East] (PDF) (v francoščini). Fribourg, Switzerland; Göttingen, Germany: Editions Universitaires Fribourg (Switzerland); Vandenhoeck & Ruprecht (Germany). ISBN 978-3-727-80876-0.
  • Tokhtas’ev, Sergei R. (1991). »CIMMERIANS«. Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 13. novembra 2021.
Teušpa
Umrl: 679 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
neznan
Kralj Kimercev
neznano - 679 pr. n. št.
Naslednik: 
Dugdami