Pojdi na vsebino

Ternopilska oblast

Ternopilska oblast

Тернопільська область
Zastava Ternopilska oblast
Zastava
Grb Ternopilska oblast
Grb
49°33′21″N 25°35′33″E / 49.55583°N 25.59250°E / 49.55583; 25.59250
Država Ukrajina
Upravno središčeTernopil
Upravljanje
 • Vodja ODAVolodimir Truš
 • Oblastni svet64 sedežev
 • Vodja svetaMihajlo Golovko
Površina
 • Skupno13.823 km2
Rang22. mesto
Prebivalstvo
 (2021)[1]
 • Skupno1.030.562
 • Rang21. mesto
 • Gostota75 preb./km2
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštne številke
46000–49999
Področna koda+380-35
Koda ISO 3166UA-61

Ternopilska oblast (ukrajinsko Тернопільська область, latinizirano: Ternopil'ska oblast'), pogovorno tudi Ternopilščina (ukrajinsko Терно́пільщина, latinizirano: Ternopil'ščyna) ali Ternopilja (ukrajinsko Тернопі́лля, latinizirano: Ternopillja) je oblast v zahodni Ukrajini. Njeno upravno središče je mesto Ternopil.

Na zahodu meji z Ivano-frankivsko in Lvovsko, na severu z Rovensko, na vzhodu s Hmelnicko in na jugu s Črnoviško oblastjo. S 13 823 kvadratnimi kilometri površine je tretja najmanjša ukrajinska oblast, slovi pa po velikem številu jam, med katerimi je tudi najdaljša jama na svetu Optimistična, in gradov.[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ozemlje današnje Ternopilske oblasti je bilo v času habsburške monarhije del Kraljevine Galicije in Lodomerije,[3] v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno pa del poljskega Tarnopolskega vojvodstva. Oblast je novembra 1939 ustanovila Sovjetska zveza, potem ko je po paktu Ribbentrop-Molotov anektirala vzhodno Poljsko.[4]

Upravne delitve

[uredi | uredi kodo]

Pred reformo julija 2020 se je oblast delila na 17 rajonov in eno mesto oblastnega pomena – Ternopil – podrejeno neposredno oblastni vladi.

Od oktobra 2020 oblast vsebuje tri rajone:

Rajon Upravno središče Površina
(km²)
Prebivalstvo
(2021)[1]
Št. gromad
Kremenški rajon Kremenec 2635,7 141.675 8
Ternopilski rajon Ternopil 6162,3 562.142 25
Čortkivski rajon Čortkiv 5022 326.745 22

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Ob ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001 se je 97,8 % prebivalcev Ternopilske oblasti opredelilo za Ukrajince; preostanek so predstavljali Rusi (1,2 %), Poljaki (0,3 %) in druge narodnosti (0,7 %).[5]

Ternopilska oblast je najbolj ukrajinsko govoreča oblast v državi: ob popisu je ukrajinščino kot svoj materni jezik navedlo več kot 98 odstotkov prebivalcev.[6]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 (PDF). Kijev: Državni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 21–22.
  2. Пелехатий Я. Архітектура Тернопільщини // Ternopilski enciklopedični slovar, Ternopil: Vidavično-poligrafični kombinat «Zbruč», 2004, 1. knjiga, str. 51—55
    Сеньківська Г. Я.  Пам'яткоохоронна робота державних структур і громадських організацій на Тернопільщині (Друга половина XX століття) // Збірник наукових праць Харківського національного педагогічного університету імені Г. С. Сковороди. Серія: Історія та географія. — Вип. 31, 2008. — С.[mrtva povezava][mrtva povezava]
    У нову книгу Володимира Мороза увійшли 33 замки Тернопілля // 20 хвилин Arhivirano 28. novembra 2021 na Wayback Machine.
  3. Himka, John-Paul (2015). »The History behind the Regional Conflict in Ukraine«. Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History. 16 (1): 129–136. doi:10.1353/kri.2015.0008.
  4. Указ ПРЕЗИДИУМА ВЕРХОВНОГО СОВЕТА УССР 27.11.1939 «Об образовании Львовськой, Дрогобычской, Волынской, Станиславской, Тарнопольской и Ровенской областей в составе УРСР» Arhivirano 26.11.2016, na Wayback Machine. (rusko)
  5. »Про кількість та склад населення Тернопільської області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 8. decembra 2023.
  6. »Розподіл населення за національністю та рідною мовою«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 8. decembra 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]