T-80
| T-80 | ||
|---|---|---|
 T-80UK na Mednarodnem forumu za inženiring tehnologij leta 2010 | ||
| Opis | ||
| Tip: | glavni bojni tank | |
| Posadka: | 3 | |
| Uvedeno v službo: | 1976–sedanjost | |
| Proizvajalec: | Leningrajski Kirovski zavod, Omsk Transmaš,  Sovjetska zveza
| |
| Mere | ||
| Masa: | 42,5 t T-80B, 46 t T-80U | |
| Dolžina: | 9,9 m T-80B, 9,654 m T-80U (s topovsko cevjo) | |
| Dolžina podvozja: | 7,4 m T-80B, 7 m T-80U (trup)[1] | |
| Skupna širina: | 3,4 m T-80B 3,603 m T-80U[1] | |
| Širina brez bočne zaščite: | ||
| Maksimalna višina: | 2,202 m T-80B, T-80U[1] | |
| Najmanjša razdalja od tal: | ||
| Pogon | ||
| Motor: | SG-1000 plinska turbina T-80B, GTD-1250 plinska turbina T-80U, 3 dizelski motorji T-80UD[2] | |
| Način delovanja: | ||
| Prostornina: | ||
| Moč: | 1000 KM T-80B, 1250 KM T-80U[1] | |
| Razmerje moč/masa: | 23,5 KM (17,6 kW)/tona T-80B 27,2 KM (20,3 kW)/tona T-80U | |
| Gorivo: | ||
| Posoda za gorivo: | 1100 l | |
| Dodatni rezervoar(ji): | 740 l (zunanji tanki) | |
| Obese: | torzijske osi | |
| Rotacijski amorizerji: | ||
| Specifični tlak na tla: | 0,86 kg/cm² T-80B 0,92 kg/cm² T-80U | |
| Prenos: | ||
| Sklopka/menjalnik: | ||
| Menjalnik: | ročni, 5 prestav naprej in 1 nazaj T-80B, 4 naprej in 1 nazaj T-80U[1] | |
| Gibalne sposobnosti | ||
| Največja hitrost: | 80 km/h | |
| Hitrost na brezpotju: | 48 km/h | |
| Akcijski radij: | 335 km (cesta, z dodatnimi tanki 415 km, cesta) | |
| Bredenje: | ||
| Vzpon: | ||
| Bočni nagib: | ||
| Jarek: | ||
| Vertikalna ovire: | ||
| Sistem kontrole ognja | ||
| Laserski daljinomer: | ||
| Namerilna naprava: | ||
| Vrsta nočnega opazovanja: | ||
| Poveljnikova opazovalna naprava: | ||
| IR osvetlitev: | ||
| Doseg IR osvetlitve: | ||
| Dodatna IR osvetlitev: | ||
| Dodatna oprema | ||
| RKB zaščita: | ||
| RKB nadpritisk: | ||
| Podvodna vožnja: | ||
| Gasilni sistem: | ||
| Radio: | ||
| Doseg radia: | ||
| Dimna zaščita: | ||
| Zadimljen prostor: | ||
| Izkopani zaklon tanka: | ||
| Čistilci min: | ||
| Oklep | ||
| Kupola (spredaj): | 500 mm T-80B[3]
780 mm T-80U s Kontakt-5 reaktivnim oklepom[4] | |
| Kupola (bok): | ||
| Kupola (streha): | ||
| Podvozje (spredaj, zgoraj): | 440–450 mm T-80B
780 mm T-80U s Kontakt-5 reaktivnim oklepom | |
| Podvozje (zgoraj, bok): | ||
| Oborožitev | ||
| Top: | 125 mm 2A46-2 gladkocevni | |
| Hitrost streljanja: | ||
| Doseg: | ||
| Izstrelki: | 36 izstrelkov T-80B, 45 izstrelkov top 2A46M-1 T-80U | |
| Sovprežni mitraljez: | PKT kal. 7,62 mm (2.000 nab.) | |
| PL mitraljez: | NSVT kal. 12,7 mm (nab.) | |
| Oboroženi konflikti | ||
| Avgustovski puč Prva čečenska vojna Druga čečenska vojna Vojna v Donbasu | ||
T-80 je glavni bojni tank Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil. Je prvi serijsko proizvajan glavni bojni tank s plinsko turbino v zgodovini.
Razvoj
[uredi | uredi kodo]Leta 1966 je Leningrajski Kirovski zavod zgradil poskusni tank Objekt 288 s pogonom na zračna plinskoturbinska motorja. Pozneje sta bila pogon in podvozje temeljito predelana in tank je prejel več opreme tanka T-64. Predelan tank je prejel oznako T-80.[5] Za izvirno različico T-80 iz leta 1976 je bila leta 1978 razvita različica T-80B in leta 1985 različica T-80U. Slednja je bila opremljena z eksplozivnim reaktivnim oklepom Kontakt-5.
Uporabniki
[uredi | uredi kodo]Sovjetske tanke so si razdelile Rusija, Belorusija, Kazahstan in Ukrajina.
Velika Britanija je leta 1992 v tajni operaciji preko Maroka kupila nekaj tankov T-80 in jih tehnološko preučila ter enega predala ZDA (ZDA so leta 2003 kupile še tri tanke T-80 od Ukrajine[6]).[7][8] Podobno je Rusija leta 1993 za preučevanje prodala 50 tankov T-80 Kitajski.[9][10][11] Južna Koreja je med letoma 1996 in 2005 prejela 33 tankov T-80 za poplačilo dolgov.[12] Ukrajina je med letoma 1997 in 2002 prodala 320 tankov T-80UD Pakistanu.[13][14] Rusija je leta 1996 prodala Cipru 41 tankov T-80U,[9][15][16] leta 2009 pa še dodatnih 41.[17]
Seznam uporabnikov:
Armenija
Belorusija
Ljudska republika Kitajska
Ciper
Egipt
Kazahstan
Pakistan
Rusija
Južna Koreja
Ukrajina
Jemen
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Foss 2005, p. 93.
- ↑ Baryatinsky, p 95.
- ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 12. novembra 2014.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava) - ↑ Zaloga., Steven J. (17. februar 2009). T-80 Standard Tank. Osprey Publishing. str. 24. ISBN 978-1-84603-244-8.Author Mentions that Russian sources claim Kontakt-5 and the new turret armor provided an unprecedented amount of protection for the T-80U, equivalent to 780mm against APFSDS and 1,320mm against HEAT in the turret front.
- ↑ Kolekcja Czołgi Świata, Issue 8, p 2
- ↑ United Nations Register of Conventional Arms Arhivirano 2011-07-28 na Wayback Machine.
- ↑ Kolekcja Czołgi Świata, Issue 8, p 12
- ↑ Hansard Debates for 3 Feb 1994 Arhivirano 10 September 2017 na Wayback Machine. UK House of Commons
- ↑ 9,0 9,1 Kolekcja Czołgi Świata, Issue 8, p 13
- ↑ »JED The Military Equipment Directory«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2007.
- ↑ John Pike. »Global Security T-80«. Arhivirano iz spletišča dne 7. oktobra 2014. Pridobljeno 15. novembra 2014.
- ↑ Why South Korea Hates (and Loves) Its Russian Tanks Arhivirano 2018-04-16 na Wayback Machine.. The National Interest. 15 April 2018.
- ↑ "T-80UD" Arhivirano 2008-08-01 na Wayback Machine. Global Security
- ↑ »T-80UD«. www.deagel.com. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 20. avgusta 2008.
- ↑ »T-80U«. www.deagel.com. Arhivirano iz spletišča dne 20. avgusta 2008. Pridobljeno 19. avgusta 2008.
- ↑ »SIPRI Arms Transfers Database«. Arhivirano iz spletišča dne 5. avgusta 2009. Pridobljeno 15. novembra 2014.
- ↑ [1] Arhivirano March 17, 2012, na Wayback Machine.
