Sodniško žezlo

Sodniško žezlo oziroma sodniška palica je najpomembnejša in najstarejša sodniška insignija. Omenja jo že devterokanonično Jeremijevo pismo,^[1] v visokem srednjem veku pa Alkuin iz Yorka.^[2] Sodniška palica je bila v razkošnejših izvedbah okronana s stilizirano lilijo, ki je simbolizirala sodniško milost. Sodniške palice so ozaljšali tudi s trolistnimi in krožnimi zaključki, palmami, zvezdami, roko pravice (main de justice) ali grbi.^[3] Sodnik je moral sodniško palico ves čas sojenja držati v rokah, v nasprotnem primeru pravna dejanja ne bi bila veljavna.^[4] Ponekod so na sodniško palico tudi prisegali (t. i. prisežna palica). Od sodniške palice (oziroma žezla), ki je imela ceremonialno naravo, je treba ločiti praviloma leseno sodno palico, ki jo je sodnik ob izreku kazenske obsodbe simbolično prelomil.^[5]

Sklici

↑ JerP 1,13: »Marsikateri ima celo žezlo kakor sodnik v deželi, vendar ne more usmrtiti nikogar, ki se je pregrešil proti njemu.«
↑ Alcuin, Dialogua de rethorica et uirtutibus: An insignia [sua] singuli ex illis habent? Habent. Iudex sceptro æquitatis armandus est, accusator pugione malitiæ, defensor clypeo pietatis, testes tuba ueritatis. (»Ali imajo insignije vsi izmed njih? Imajo. Sodnik mora biti oborožen z žezlom pravičnosti, tožilec je opasan s šibrovko hudobije, obtoženec opremljen s ščitom pietete, priče s trobento resnice.«)
↑ Žepič, Vid (2023). Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu. Vrhovno sodišče Republike Slovenije; Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta. str. 13. COBISS 139280643. ISBN 978-961-7176-02-5.
↑ Žepič, Vid (2023). Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu. Vrhovno sodišče Republike Slovenije; Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta. str. 15. ISBN 978-961-7176-02-5.
↑ Metod Dolenc je poročal, da se je na Slovenskem uveljavil običaj, da je »krvni sodnik po izvršenem poslovanju, polnem groze in nesmiselnosti, ovil sodbeno listino, na kateri je bila zapisana smrtna obsodba, okoli palice in jo tako ponesel iz posvetovalnice na kraj, kjer se je izvršila eksekucija smrti«. Dolenc, Metod, Simbolična dejanja in izražanja med Slovenci. Slovenski pravnik. Glasilo društva Pravnik v Ljubljani, let. 52, št. 9–10 (1938). Str. 246.

Ta članek o pravu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] JerP 1,13: »Marsikateri ima celo žezlo kakor sodnik v deželi, vendar ne more usmrtiti nikogar, ki se je pregrešil proti njemu.«

[2] Alcuin, Dialogua de rethorica et uirtutibus: An insignia [sua] singuli ex illis habent? Habent. Iudex sceptro æquitatis armandus est, accusator pugione malitiæ, defensor clypeo pietatis, testes tuba ueritatis. (»Ali imajo insignije vsi izmed njih? Imajo. Sodnik mora biti oborožen z žezlom pravičnosti, tožilec je opasan s šibrovko hudobije, obtoženec opremljen s ščitom pietete, priče s trobento resnice.«)

[3] Žepič, Vid (2023). Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu. Vrhovno sodišče Republike Slovenije; Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta. str. 13. COBISS 139280643. ISBN 978-961-7176-02-5.

[4] Žepič, Vid (2023). Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu. Vrhovno sodišče Republike Slovenije; Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta. str. 15. ISBN 978-961-7176-02-5.

[5] Metod Dolenc je poročal, da se je na Slovenskem uveljavil običaj, da je »krvni sodnik po izvršenem poslovanju, polnem groze in nesmiselnosti, ovil sodbeno listino, na kateri je bila zapisana smrtna obsodba, okoli palice in jo tako ponesel iz posvetovalnice na kraj, kjer se je izvršila eksekucija smrti«. Dolenc, Metod, Simbolična dejanja in izražanja med Slovenci. Slovenski pravnik. Glasilo društva Pravnik v Ljubljani, let. 52, št. 9–10 (1938). Str. 246.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]