Slatna
Slatna | |
|---|---|
vas | |
 | |
  Slatna Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°22′6.1″N 14°13′37.41″E / 46.368361°N 14.2270583°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska |
| Občina | Radovljica |
| Prva omemba | 1326 |
| Površina | |
| • Skupno | 0,9 km2 |
| Nadm. višina | 638,1 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 59 |
| • Gostota | 66 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 4275 Begunje na Gorenjskem |
| Zemljevidi | |
Slatna je gručasto naselje v Občini Radovljica. Leži ob vznožju Dobrče na obeh straneh ceste Begunje-Tržič. Nad vasjo so vidne razvaline gradu Glanz (kasneje Gutenberg), katerega lastniki so bili grofje Lambergi[2].
Zgodovina naselja
[uredi | uredi kodo]Slatna se prvič omenja skupaj z vasema Otok in Gorica v listini z datumom 1326, julij 24, ki je najverjetneje bila izdana na Lipniškem gradu. Izstavitelj listine je bil Ulrik Geslecht, ki je hčeri Greti dal pet kmetij[3].
V Slatni je nemški okupator v 2. svetovni vojni usmrtil prve 4 talce na Gorenjskem[2].
Grad Glanz (Novi Gutenberg)
[uredi | uredi kodo]
Severozahodno nad sedanjo vasjo je v srednjem veku stal kompleks grajskih zgradb Glanz (ime izhaja od besede "klanec", narečno "klanc"), ki pa ni bil tipičen utrjen srednjeveški grad, pač pa le del posestva gradu Kamen. Konec 15. st. so ga Lambergi obnovili in razširili, za njih je imel posebno vrednost, zato so leta 1557 nanj prenesli ime Gutenberg, kakor se je imenoval opuščeni grad nad Bistrico pri Tržiču. A že v začetku 17. st. so tudi grad Novi Gutenberg opustili.
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ 2,0 2,1 več avtorjev (1994). Gorenjska A-Ž. Murska Sobota: Pomurska založba. ISBN 86-7195-141-3.
- ↑ Linhartovi listi, Občasnik za domoznanstvo in novice Knjižnice A.T.Linharta Radovljica, 11.12.2006