Skralska
| Skralska | |
|---|---|
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | zahodno od Donačke gore 46°16′6.97″N 15°42′15.18″E / 46.2686028°N 15.7042167°E |
| ⁃ nadm. višina | 395 m |
| Izliv | v Dravinjo pod vasjo Skrblje 46°20′7.88″N 15°44′39.55″E / 46.3355222°N 15.7443194°E |
⁃ nadm. višina | 234 m |
| Dolžina | 10 km |
| Površina porečja | 29 km2 |
| Zunanje povezave | |
| Geopedia | Skralska |
Skrálska (tudi Skrabska, Skrabski potok) je desni pritok Dravinje iz Haloz. Izvira v razčlenjenem gričevju zahodno od Donačke gore in teče proti severu skozi razložena naselja Stoperce, Grdina, Zgornja Sveča, Spodnja Sveča in Preša. V Dravinjo se izliva pod vasjo Skrblje, oziroma jugovzhodno od Brega.
Pri imenu potoka je nekoliko nejasnosti, ki bi jih bilo potrebno natančneje razčistiti. Na vseh novejših topografskih zemljevidih je navedeno ime Skralska[1][2][3] in to je povzeto v večini novejših virov, npr. v knjigi Slovenija: pokrajine in ljudje.[4] V nekaterih, tudi lokalnih spletnih virih se pojavlja ime Skrabska, v starejših virih pa je ime potoka navedeno različno, npr. v Krajevnem leksikonu Slovenije kot Skralska[5], v starejšem Krajevnem leksikonu Dravske banovine pa se potok imenuje Skrabska[6]. V obsežni monografiji Antona Melika o Sloveniji se potok imenuje Skrabski potok.[7]
Tudi na starejših avstrijskih zemljevidih se potok imenuje različno: na najstarejšem jožefinskem zemljevidu je Skraliska Bach[8], na nekoliko mlajšem franciscejskem zemljevidu iz prve polovice 19. stoletja Skreiska Gr.(aben)[9] in v franciscejskem katastru Seraisko Bach.[10]
Skralska si je izdelala skoraj celotno porečje v srednjemiocenskih laporjih in peščenih laporjih, le v najjužnejšem delu so povirni deli potokov v nekoliko starejšem, oligo-miocenskem peščenem laporju in peščenjaku.[11] Površje večinoma sestavljajo kratka in strma pobočja ter številne kratke in ozke doline ob stranskih pritokih (po domače grabe). Ti potoki so ob vstopu v glavno dolino svoje nanose odložili v položnih vršajih, s katerimi odrivajo Skralsko zdaj na eno zdaj na drugo stran dolinskega dna. Nekaj daljši med njimi so le Travni potok, Gabrščica in Pesjak z desne strani ter leva pritoka Beneščica in Dežnica.
Kljub precej enolični kamninski zgradbi teče Skralska po slikoviti in raznoliki dolini, v kateri se menjavajo širši in ožji odseki. Samo najbolj zgornji del potoka teče po gozdnati grapi, že dober kilometer dolvodno se ob njem pojavi naplavna ravnica. Ta je v zoženih delih široka le nekaj deset metrov, pri Grdini in ob spodnjem toku pa mestoma širša od 200 m in na obeh straneh blago prehaja v dolinska pobočja.
Potok ima majhen strmec in večino leta tudi razmeroma malo vode, vendar pa se lahko ob močnih nalivih hitro spremeni v hudournik in poplavi celotno dolinsko dno. Nazadnje se je to zgodilo 7. julija 2019, ko je poplavna voda zalila tudi nekaj hiš.[12] Zaradi tega je večina bivališč odmaknjena od potoka na nekoliko višji svet na obrobju doline, kar se je v glavnem ohranilo do danes, a je kljub poplavni nevarnosti nekaj novejših zgradb nastalo tudi v poplavni ravnici. Drugače je dolinsko dno večinoma skrbno obdelano, pod njivami in travniki.
Struga potoka je skoraj v celoti ohranjena v naravnem stanju, le skozi Stoperce so jo preuredili v umetno strugo. Drugod so izvedli le nekaj manjših hidrotehničnih ukrepov za preprečevanje poplav in proti spodjedanju brežin, tako da potok večinoma drobno vijuga po lastni naplavni ravnici. Brežine so večinoma poraščene z obvodnim grmovnim in drevesnim rastjem.
Večji del porečja Skralske spada v varovano območje Natura 2000 (Boč–Haloze–Donačka gora). Dobro ohranjen vodotok je pomembno drstišče za nekatere vrste rib, mdr. za podusta (Chondrostoma nasus nasus), potočno postrv (Salmo trutta), klena (Leuciscus cephalus cephalus in platnico (Rutilus pigus virgo).[13]
Po dolini Skralske potekajo regionalna cesta Majšperk–Rogatec in magistralna plinovoda M1 in M1/1 (Ceršak−Rogatec–Vodice–Ljubljana).
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Državna topografska karta Republike Slovenije 1:50.000, list 27 (Rogatec). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije. 2001. COBISS 114235904.
- ↑ Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000, list 082 (Majšperk). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije. 1998. COBISS 105165312.
- ↑ Temeljni topografski načrt 1:5000, list 5I 2645 (Ptuj 45). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije.
- ↑ Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1998. str. 608. COBISS 73447936.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije. 4. knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 419. COBISS 18172417.
- ↑ Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine. 1937. str. 602. COBISS 17618945.
- ↑ Melik, Anton (1957). Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino. Ljubljana: Slovenska matica. str. 368. COBISS 3363843.
- ↑ »Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)«. Pridobljeno 20. oktobra 2020.
- ↑ »Franziszeische Landesaufnahme (1806–1869)«. Pridobljeno 20. oktobra 2020.
- ↑ »Cadastral maps«. Pridobljeno 20. oktobra 2020.
- ↑ »Osnovna geološka karta 1:100.000«. Geološki zavod Slovenije. Pridobljeno 26. oktobra 2020.
- ↑ »Neurja med 6. in 8. julijem 2019« (PDF). ARSO. 2019. Pridobljeno 29. oktobra 2020.
- ↑ »Načrt ribiškega upravljanja v Spodnjedravskem ribiškem območju za obdobje 2017–2022« (PDF). Zavod za ribištvo Slovenije. 2016. str. 90. Pridobljeno 29. oktobra 2020.