Pojdi na vsebino

Siobhan Dowd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Siobhan Dowd
Rojstvo4. februar 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][…]
Leeds[4][5], London
Smrt21. avgust 2007({{padleft:2007|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[6][1][…] (47 let)
Oxford
Poklicpisateljica, novinarka, romanopiska, avtorica, otroška pisateljica
Jezikangleški
Državljanstvo Združeno kraljestvo[7][8]
IzobrazbaLady Margaret Hall, Oxford[9]
Žanrotroško leposlovje
Pomembnejša dela
Pomembnejše nagradeCarnegiejeva medalja (2009)
Leta aktivnosti2004–2007
Zakonci
  • Mial Pagan (198x–199x)[9]
  • Geoff Morgan (2001–2007; njena smrt)

Siobhan Dowd, angleška pisateljica in aktivistka irskega rodu, * 4. februar 1960, London, † 21. avgust 2007, Oxford.

Njena zadnja knjiga, Barjanski otrok, je po avtoričini smrti, leta 2009, prejela Carnegiejevo madaljo. To medaljo prejme najboljša otroška ali mladinska knjiga, izdana v Združenem kraljestvu.[10][11][12]

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Siobhan se je rodila irskima staršema v Londonu, kjer je obiskovala rimsko katoliško osnovno šolo. Kasneje je na Univerzi v Oxfordu diplomirala iz klasične literature, na Univerzi v Greenwichu pa je z odliko magistrirala iz spolnih in etničnih študij.

Leta 1984 se je pridružila društvu pisateljev PEN International, sprva kot raziskovalka v komiteju Zaprti pisatelji, kasneje pa je postala programska direktorica Centra za svobodo pisanja v ameriški podružnici PENa, v New Yorku. V tem času je v ZDA ustanovila Rushdie Defense Committee, poleg tega pa je v Indoneziji in Gvatemali preiskovala kršenje človekovih pravic tamkajšnjih pisateljev. Med sedemletnim bivanjem v ZDA, jo je revija Irish-America Magazine uvrstil na lestico "top 100 Irish-Americans", predvsem zaradi njenega delovanja proti cenzuri.[9]

Po vrnitvi v Združeno kraljestvo je z Rachel Billington ustanovila 'English PEN's readers and writers program', ki je bil zasnovan z namenom, da bi pisatelji obiskovali šole, socialno ogrožena okolja in zapore. Leta 2004 je Dowdova delovala kot namestnica komisarja za otrokove pravice v Oxfordshiru.[9]

Tik pred smrtjo zaradi raka na dojki, je ustanovila Sklad Siobhan Dowd,[13] dobrodelno organizacijo, ki bo z dobičkom od avtorskih pravic njenih knjig, pomagal socialno prizadetim otrokom pri razvoju branja.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Romani

[uredi | uredi kodo]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Record #131915975 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. Internet Speculative Fiction Database — 1995.
  4. http://www.independent.ie/opinion/analysis/a-novel-inspired-by-the-tragedies-of-anne-lovett-and-the-kerry-babies-26392478.html
  5. http://www.lovereading4kids.co.uk/book/2064/A-Swift-Pure-Cry-by-Siobhan-Dowd.html
  6. http://news.independent.co.uk/people/obituaries/article2891160.ece
  7. http://www.bbc.co.uk/radio4/arts/frontrow/Christmas_Book_picks.shtml
  8. http://web.archive.org/web/20170324040423/http://jeugdliteratuur.org/auteurs/siobhan-dowd
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 Fryer, Jonathan (23. avgust 2007). »Siobhan Dowd: Author and human rights campaigner who defended jailed writers«. The Guardian. Pridobljeno 3. marca 2015.
  10. »Living Archive: Celebrating the Carnegie and Greenaway Winners (Carnegie Winner 2009)«. Chartered Institute of Library and Information Professionals (CILIP). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2013. Pridobljeno 12. julija 2012.
  11. »Writer's final words receive lasting accolade: Siobhan Dowd wins posthumous CILIP Carnegie Medal« (tiskovna objava). CILIP. 25. junij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2013. Pridobljeno 12. julija 2012.
  12. »SIOBHAN DOWD 1960 – 2007« (tiskovna objava). CILIP. 25. junij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2014. Pridobljeno 12. julija 2012.
  13. »The Siobhan Dowd Trust«. Siobhan Dowd Trust. 2011. Pridobljeno 3. marca 2015.