Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu
Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so mesta, pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[2] Iran je konvencijo sprejel 26. februarja 1975, zaradi česar so bila njegova zgodovinska mesta upravičena do uvrstitve na seznam. Do leta 2021 je vključenih šestindvajset lokacij v Iranu.[1]
Prva tri najdišča v Iranu, Mejdan-e Emam v Isfahanu, Perzepolis in Čoga Zanbil, so bila vpisana na seznam na 3. zasedanju odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Kairu in Luksorju v Egiptu leta 1979.[3] Do leta 2003, ko je bil na seznam dodan Takht-e Soleyman, so ostali edina navedena lastnina Islamske republike.[4] Zadnji dodatek so bili hirkanski gozdovi, vpisani leta 2019.
Poleg svojih vpisanih območij Iran na svojem poskusnem seznamu navaja tudi več kot 50 nepremičnin.[5]
Svetovna dediščina
[uredi | uredi kodo]Tabelo je mogoče razvrstiti po stolpcu s klikom na Razvrsti oboje.gif na vrhu ustreznega stolpca; alfanumerično za stolpce za mesto, območje in leto; država pogodbenica za stolpec lokacije; in po vrsti meril za stolpec Merila. Čezmejna spletna mesta so razvrščena na dnu.
- Ime dediščine; poimenovan po uradni oznaki Odbora za svetovno dediščino [6]
- Lokacija; na ravni mesta, regije ali pokrajine in geokoordinate
merila; kot je opredelil Odbor za svetovno dediščino [7]
- Območje; v hektarjih in hektarjih. Če je na voljo, je bila zabeležena tudi velikost varovalnega pasu. Pomanjkanje vrednosti pomeni, da UNESCO ni objavil nobenih podatkov
- Leto vpisa; med katerim je bilo območje vpisano na seznam svetovne dediščine
- Opis; kratke informacije o mestu, vključno z razlogi za opredelitev kot ogroženo območje, če je primerno
Ime | Slika | Lokacija | Kriteriji | Območje ha | Leto vpisa | Opis |
---|---|---|---|---|---|---|
Armenski samostani v Iranu | provinca Zahodni Azerbajdžan 38°58′44″N 45°28′24″E / 38.97889°N 45.47333°E |
Kulturno: (ii)(iii)(vi) |
129 ha | 2008 | [8] | |
Bam s kulturno krajino | provinca Kerman 29°07′00″N 58°22′00″E / 29.11667°N 58.36667°E |
Kulturno: (ii)(iii)(iv)(v) |
— | 2004 | [9] | |
Bisotun Behistunski napis |
provinca Kermanšah 34°23′18″N 47°26′12″E / 34.38833°N 47.43667°E |
Kulturno: (ii)(iii) |
187 ha | 2006 | [10] | |
Zgodovinska kulturna krajina Majmand | provinca Kerman 30°10′05″N 55°22′32″E / 30.16806°N 55.37556°E |
Kulturno: (v) |
4954 ha | 2015 | [11] | |
Kulturna krajina Uramanat/Hawraman | provinca Kurdistan (Iran in Irak) Kermanshah (Iran) 35°6′26″N 46°28′40″E / 35.10722°N 46.47778°E |
Kulturno: (iii)(v) |
106 ha | 2021 | [12] | |
Mavzolej Gonbad-e Qābus | provinca Golestan 37°15′29″N 55°10′08″E / 37.25806°N 55.16889°E |
Kulturno: (i)(ii)(iii)(iv) |
1 ha | 2012 | [13] | |
Palača Golestan | Teheran 35°40′47″N 51°25′13″E / 35.67972°N 51.42028°E |
Kulturno: (ii)(iii)(iv) |
5,3 ha | 2013 | [14] | |
Puščava Lut | province Kerman in Sistan ind Balučistan 30°12′58″N 58°50′20″E / 30.21611°N 58.83889°E |
Naravno: (vii)(viii) |
2.278.012 ha | 2016 | [15] | |
Sasanidska arheološka mesta v provinci Fars (Bišapur, Firouzabad, Sarvestan) | provinca Fars 29°46′39″N 51°34′14″E / 29.77750°N 51.57056°E |
Kulturno: (ii)(iii)(v) |
639,3 ha | 2018 | [16] | |
Petkova mošeja v Isfahanu | Isfahan, provinca Isfahan 32°40′11″N 51°41′07″E / 32.66972°N 51.68528°E |
Kulturno: (ii) |
2,07 ha | 2012 | [17] | |
Nakš-e Džahan (Meidan Emam) |
Isfahan, provinca Isfahan 32°39′27″N 51°40′40″E / 32.65750°N 51.67778°E |
Kulturno: (i)(v)(vi) |
— | 1979 | [18] | |
Pasargad | provinca Fars 30°11′38″N 53°10′02″E / 30.19389°N 53.16722°E |
Kulturno: (i)(ii)(iii)(iv) |
160 ha | 2004 | [19] | |
Perzepolis | provinca Fars 29°56′04″N 52°53′25″E / 29.93444°N 52.89028°E |
Kulturno: (i)(iii)(vi) |
12,5 ha | 1979 | [20] | |
Ruševine mesta Šahri Sohte | provinca Sistan in Balučistan 30°35′38″N 61°19′40″E / 30.59389°N 61.32778°E |
Kulturno: (ii)(iii)(iv) |
275 ha | 2014 | [21] | |
Kanega in grobnica šejka Safija Al-Dina v Ardabilu | provinca Ardabil 38°14′55″N 48°17′29″E / 38.24861°N 48.29139°E |
Kulturno: (i)(ii)(iv) |
2 ha | 2010 | [22] | |
Zgodovinski hidravlični sistem Šuštar | provinca Kuzestan 32°01′07″N 48°50′09″E / 32.01861°N 48.83583°E |
Kulturno: (i)(ii)(v) |
240 ha | 2009 | [23] | |
Sultanija | provinca Zanjan 36°26′07″N 48°47′48″E / 36.43528°N 48.79667°E |
Kulturno: (ii)(iii)(iv) |
790 ha | 2005 | [24] | |
Antično mesto Susa | provinca Kuzestan 32°11′22″N 48°15′22″E / 32.18944°N 48.25611°E |
Kulturno: (i)(ii)(iii)(iv) |
350 ha | 2015 | [25] | |
Zgodovinski bazar v Tabrizu | provinca Vzhodni Azerbajdžan 38°04′53″N 46°17′35″E / 38.08139°N 46.29306°E |
Kulturno: (ii)(iii)(iv) |
29 ha | 2010 | [26] | |
Arheološko najdišče Taht-e Solejman | Provinca Zahodni Azerbajdžan 36°36′14″N 47°14′06″E / 36.60389°N 47.23500°E |
Kulturno: (i)(ii)(iii)(iv)(vi) |
10 ha | 2003 | [27] | |
Mesto ruševin Čoga Zanbil | provinca Kuzestan 32°05′00″N 48°32′00″E / 32.08333°N 48.53333°E |
Kulturno: (iii)(iv) |
— | 1979 | [28] | |
Perzijski vrtovi | več provinc | Kulturno: (i)(ii)(iii)(iv)(vi) |
716 ha | 2011 | [29] | |
Trans-Iranska železnica | province Mazandaran, Teheran in Kuzestan | Kulturno: (ii)(vi) |
5784 ha | 2021 | [30] | |
Perzijski kanat | več provinc 34°17′24″N 58°39′16″E / 34.29000°N 58.65444°E |
Kulturno: (iii)(iv) |
— | 2016 | [31] | |
Zgodovinsko mesto Yazd | Yazd, provinca Yazd 31°53′50″N 54°22′4″E / 31.89722°N 54.36778°E |
Kulturno: (iii)(v) |
195,67 ha | 2017 | [32] | |
Kaspijski hirkanski mešani gozdovi | province Golestan, Mazandaran in Gilan 37°25′17.3″N 55°43′27.4″E / 37.421472°N 55.724278°E |
Naravno: (ix) |
129.484,74 ha | 2019 | Hirkanski gozd je pokrival nekatere dele treh iranskih provinc, vključno: Provinca Golestan: Celotna južna in jugozahodna območja ter deli vzhodnih območij ravnice Gorgan so pokriti s hirkanskim gozdom, ki skupaj predstavlja površino.[33] |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Iran«. UNESCO. Pridobljeno 30. junija 2018.
- ↑ »The World Heritage Convention«. UNESCO. Pridobljeno 21. septembra 2010.
- ↑ »Report of the 3rd Session of the Committee«. UNESCO. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
- ↑ »Report of the 27th Session of the Committee«. UNESCO. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
- ↑ »Tentative List – Iran«. UNESCO. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
- ↑ »World Heritage List«. UNESCO. Pridobljeno 28. maja 2010.
- ↑ »The Criteria for Selection«. UNESCO. Pridobljeno 10. septembra 2011.
- ↑ »Armenian Monastic Ensembles of Iran«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Bam and its Cultural Landscape«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Bisotun«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Cultural Landscape of Maymand«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Cultural Landscape of Hawraman/Uramanat«. UNESCO. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
- ↑ »Gonbad-e Qābus«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Golestan Palace«. UNESCO. Pridobljeno 21. junija 2017.
- ↑ »Lut Desert«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Sassanid Archaeological Landscape of Fars Region«. UNESCO. Pridobljeno 30. junija 2018.
- ↑ »Masjed-e Jāmé of Isfahan«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Meidan Emam, Esfahan«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Pasargadae«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Persepolis«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Shahr-e Sukhteh«. UNESCO. Pridobljeno 21. avgusta 2017.
- ↑ »Sheikh Safi al-din Khānegāh and Shrine Ensemble in Ardabil«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Shushtar Historical Hydraulic System«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Soltaniyeh«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Susa«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Tabriz Historic Bazaar Complex«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Takht-e Soleyman«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Tchogha Zanbil«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »The Persian Garden«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Trans-Iranian Railway«. UNESCO. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
- ↑ »The Persian Qanat«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
- ↑ »Historic City of Yazd«. UNESCO. Pridobljeno 9. julija 2017.
- ↑ »Hyrcanian forests«. UNESCO. Pridobljeno 27. avgusta 2019.