Pojdi na vsebino

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so mesta, pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[2] Iran je konvencijo sprejel 26. februarja 1975, zaradi česar so bila njegova zgodovinska mesta upravičena do uvrstitve na seznam. Do leta 2021 je vključenih šestindvajset lokacij v Iranu.[1]

Prva tri najdišča v Iranu, Mejdan-e Emam v Isfahanu, Perzepolis in Čoga Zanbil, so bila vpisana na seznam na 3. zasedanju odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Kairu in Luksorju v Egiptu leta 1979.[3] Do leta 2003, ko je bil na seznam dodan Takht-e Soleyman, so ostali edina navedena lastnina Islamske republike.[4] Zadnji dodatek so bili hirkanski gozdovi, vpisani leta 2019.

Poleg svojih vpisanih območij Iran na svojem poskusnem seznamu navaja tudi več kot 50 nepremičnin.[5]

Svetovna dediščina

[uredi | uredi kodo]

Tabelo je mogoče razvrstiti po stolpcu s klikom na Razvrsti oboje.gif na vrhu ustreznega stolpca; alfanumerično za stolpce za mesto, območje in leto; država pogodbenica za stolpec lokacije; in po vrsti meril za stolpec Merila. Čezmejna spletna mesta so razvrščena na dnu.

Ime dediščine; poimenovan po uradni oznaki Odbora za svetovno dediščino [6]
Lokacija; na ravni mesta, regije ali pokrajine in geokoordinate

merila; kot je opredelil Odbor za svetovno dediščino [7]

Območje; v hektarjih in hektarjih. Če je na voljo, je bila zabeležena tudi velikost varovalnega pasu. Pomanjkanje vrednosti pomeni, da UNESCO ni objavil nobenih podatkov
Leto vpisa; med katerim je bilo območje vpisano na seznam svetovne dediščine
Opis; kratke informacije o mestu, vključno z razlogi za opredelitev kot ogroženo območje, če je primerno
Ime Slika Lokacija Kriteriji Območje ha Leto vpisa Opis
Armenski samostani v Iranu
provinca Zahodni Azerbajdžan
38°58′44″N 45°28′24″E / 38.97889°N 45.47333°E / 38.97889; 45.47333
Kulturno:IrnArm

(ii)(iii)(vi)

129 ha 2008 [8]
Bam s kulturno krajino provinca Kerman
29°07′00″N 58°22′00″E / 29.11667°N 58.36667°E / 29.11667; 58.36667
Kulturno:IrnBam

(ii)(iii)(iv)(v)

2004 [9]
Bisotun
Behistunski napis
provinca Kermanšah
34°23′18″N 47°26′12″E / 34.38833°N 47.43667°E / 34.38833; 47.43667
Kulturno:IrnBis

(ii)(iii)

187 ha 2006 [10]
Zgodovinska kulturna krajina Majmand provinca Kerman
30°10′05″N 55°22′32″E / 30.16806°N 55.37556°E / 30.16806; 55.37556
Kulturno:IrnCul

(v)

4954 ha 2015 [11]
Kulturna krajina Uramanat/Hawraman provinca Kurdistan (Iran in Irak)
Kermanshah (Iran)
35°6′26″N 46°28′40″E / 35.10722°N 46.47778°E / 35.10722; 46.47778
Kulturno:IrnCul

(iii)(v)

106 ha 2021 [12]
Mavzolej Gonbad-e Qābus provinca Golestan
37°15′29″N 55°10′08″E / 37.25806°N 55.16889°E / 37.25806; 55.16889
Kulturno:IrnGon

(i)(ii)(iii)(iv)

1 ha 2012 [13]
Palača Golestan Teheran
35°40′47″N 51°25′13″E / 35.67972°N 51.42028°E / 35.67972; 51.42028
Kulturno:IrnGon

(ii)(iii)(iv)

5,3 ha 2013 [14]
Puščava Lut province Kerman in Sistan ind Balučistan
30°12′58″N 58°50′20″E / 30.21611°N 58.83889°E / 30.21611; 58.83889
Naravno:IrnLut

(vii)(viii)

2.278.012 ha 2016 [15]
Sasanidska arheološka mesta v provinci Fars (Bišapur, Firouzabad, Sarvestan) provinca Fars
29°46′39″N 51°34′14″E / 29.77750°N 51.57056°E / 29.77750; 51.57056
Kulturno:IrnThePerQan

(ii)(iii)(v)

639,3 ha 2018 [16]
Petkova mošeja v Isfahanu Isfahan, provinca Isfahan
32°40′11″N 51°41′07″E / 32.66972°N 51.68528°E / 32.66972; 51.68528
Kulturno:IrnMas

(ii)

2,07 ha 2012 [17]
Nakš-e Džahan
(Meidan Emam)
Isfahan, provinca Isfahan
32°39′27″N 51°40′40″E / 32.65750°N 51.67778°E / 32.65750; 51.67778
Kulturno:IrnMei

(i)(v)(vi)

1979 [18]
Pasargad provinca Fars
30°11′38″N 53°10′02″E / 30.19389°N 53.16722°E / 30.19389; 53.16722
Kulturno:IrnPas

(i)(ii)(iii)(iv)

160 ha 2004 [19]
Perzepolis provinca Fars
29°56′04″N 52°53′25″E / 29.93444°N 52.89028°E / 29.93444; 52.89028
Kulturno:IrnPer

(i)(iii)(vi)

12,5 ha 1979 [20]
Ruševine mesta Šahri Sohte provinca Sistan in Balučistan
30°35′38″N 61°19′40″E / 30.59389°N 61.32778°E / 30.59389; 61.32778
Kulturno:IrnPer

(ii)(iii)(iv)

275 ha 2014 [21]
Kanega in grobnica šejka Safija Al-Dina v Ardabilu provinca Ardabil
38°14′55″N 48°17′29″E / 38.24861°N 48.29139°E / 38.24861; 48.29139
Kulturno:IrnShe

(i)(ii)(iv)

2 ha 2010 [22]
Zgodovinski hidravlični sistem Šuštar provinca Kuzestan
32°01′07″N 48°50′09″E / 32.01861°N 48.83583°E / 32.01861; 48.83583
Kulturno:IrnShu

(i)(ii)(v)

240 ha 2009 [23]
Sultanija provinca Zanjan
36°26′07″N 48°47′48″E / 36.43528°N 48.79667°E / 36.43528; 48.79667
Kulturno:IrnSha

(ii)(iii)(iv)

790 ha 2005 [24]
Antično mesto Susa provinca Kuzestan
32°11′22″N 48°15′22″E / 32.18944°N 48.25611°E / 32.18944; 48.25611
Kulturno:IrnSus

(i)(ii)(iii)(iv)

350 ha 2015 [25]
Zgodovinski bazar v Tabrizu provinca Vzhodni Azerbajdžan
38°04′53″N 46°17′35″E / 38.08139°N 46.29306°E / 38.08139; 46.29306
Kulturno:IrnTab

(ii)(iii)(iv)

29 ha 2010 [26]
Arheološko najdišče Taht-e Solejman Provinca Zahodni Azerbajdžan
36°36′14″N 47°14′06″E / 36.60389°N 47.23500°E / 36.60389; 47.23500
Kulturno:IrnTak

(i)(ii)(iii)(iv)(vi)

10 ha 2003 [27]
Mesto ruševin Čoga Zanbil provinca Kuzestan
32°05′00″N 48°32′00″E / 32.08333°N 48.53333°E / 32.08333; 48.53333
Kulturno:IrnTch

(iii)(iv)

1979 [28]
Perzijski vrtovi več provinc Kulturno:IrnThePerGar

(i)(ii)(iii)(iv)(vi)

716 ha 2011 [29]
Trans-Iranska železnica province Mazandaran, Teheran in Kuzestan Kulturno:IrnTab

(ii)(vi)

5784 ha 2021 [30]
Perzijski kanat več provinc
34°17′24″N 58°39′16″E / 34.29000°N 58.65444°E / 34.29000; 58.65444
Kulturno:IrnThePerQan

(iii)(iv)

2016 [31]
Zgodovinsko mesto Yazd Yazd, provinca Yazd
31°53′50″N 54°22′4″E / 31.89722°N 54.36778°E / 31.89722; 54.36778
Kulturno:IrnThePerQan

(iii)(v)

195,67 ha 2017 [32]
Kaspijski hirkanski mešani gozdovi province Golestan, Mazandaran in Gilan
37°25′17.3″N 55°43′27.4″E / 37.421472°N 55.724278°E / 37.421472; 55.724278
Naravno:IrnHyr

(ix)

129.484,74 ha 2019 Hirkanski gozd je pokrival nekatere dele treh iranskih provinc, vključno: Provinca Golestan: Celotna južna in jugozahodna območja ter deli vzhodnih območij ravnice Gorgan so pokriti s hirkanskim gozdom, ki skupaj predstavlja površino.[33]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Iran«. UNESCO. Pridobljeno 30. junija 2018.
  2. »The World Heritage Convention«. UNESCO. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  3. »Report of the 3rd Session of the Committee«. UNESCO. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  4. »Report of the 27th Session of the Committee«. UNESCO. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  5. »Tentative List – Iran«. UNESCO. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  6. »World Heritage List«. UNESCO. Pridobljeno 28. maja 2010.
  7. »The Criteria for Selection«. UNESCO. Pridobljeno 10. septembra 2011.
  8. »Armenian Monastic Ensembles of Iran«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  9. »Bam and its Cultural Landscape«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  10. »Bisotun«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  11. »Cultural Landscape of Maymand«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  12. »Cultural Landscape of Hawraman/Uramanat«. UNESCO. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
  13. »Gonbad-e Qābus«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  14. »Golestan Palace«. UNESCO. Pridobljeno 21. junija 2017.
  15. »Lut Desert«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  16. »Sassanid Archaeological Landscape of Fars Region«. UNESCO. Pridobljeno 30. junija 2018.
  17. »Masjed-e Jāmé of Isfahan«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  18. »Meidan Emam, Esfahan«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  19. »Pasargadae«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  20. »Persepolis«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  21. »Shahr-e Sukhteh«. UNESCO. Pridobljeno 21. avgusta 2017.
  22. »Sheikh Safi al-din Khānegāh and Shrine Ensemble in Ardabil«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  23. »Shushtar Historical Hydraulic System«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  24. »Soltaniyeh«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  25. »Susa«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  26. »Tabriz Historic Bazaar Complex«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  27. »Takht-e Soleyman«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  28. »Tchogha Zanbil«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  29. »The Persian Garden«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  30. »Trans-Iranian Railway«. UNESCO. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
  31. »The Persian Qanat«. UNESCO. Pridobljeno 7. avgusta 2016.
  32. »Historic City of Yazd«. UNESCO. Pridobljeno 9. julija 2017.
  33. »Hyrcanian forests«. UNESCO. Pridobljeno 27. avgusta 2019.