Prislov
Prislov je polnopomenska nepregibna besedna vrsta, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.
Ločimo:
- krajevni prislov (vprašalnice kje?, kam?, kod?, od kod? ...): zunaj, domov ...
- časovni prislov (vprašalnica kdaj?): danes, zjutraj ...
- vzročni prislov (vprašalnice zakaj?, čemu? ...): zato ...
- načinovni prislov (vprašalnice kako?, koliko?, kolikokrat? ...): lepo, več, pogosto ...
- lastnostni prislov (vprašalnice kako?, koliko?, kolikokrat?, kolik…) glede na lastnost: dobro (je bilo), (oblečena je bila) barvito, hitro (je speljal) ...
Vloga v stavku
[uredi | uredi kodo]- Zlasti prislovno določilo (ob povedku): Glasno govori. Včeraj je snežilo.
- Natančneje določa še:
- pridevnik (zelo hiter),
- prislov (včeraj zvečer),
- samostalnik (pot navkreber; veliko vode).
Stopnjevati se da le načinovne prislove (npr. lepo, lepše, najlepše).
