Pojdi na vsebino

Periodizacija zgodovine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja. Zgodovinarji so kot prehode iz enega v drugo obdobje določili zgodovinske dogodke.

Pregled zgodovinskih obdobij

[uredi | uredi kodo]
  • predzgodovina ali obdobje učlovečenja (hominacije): nedoločeno dolga doba do 2 mio pr. n. št.
  • pravek ali prazgodovina: 2 mio - 3500 pr. n. št. (Obsega 98 % vse človeške zgodovine)
  • predkamena doba: 2 mio - 500.000 pr. n. št.
  • kamena doba: 500.000 - 3500 pr. n. št.
  • stara kamena doba ali paleolitik: 500.000 - 11.700 pr. n. št.
  • starejši paleolitik: 500.000 - 100.000 pr. n. št.
  • srednji paleolitik: 100.000 - 40.000 pr. n. št.
  • mlajši paleolitik: 35.000 - 11.700 pr. n. št.
  • srednja kamena doba ali mezolitik: 11.700 - 4500 pr. n. št.
  • mlajša kamena doba ali neolitik: 4500 - 3500 pr. n. št.
  • zgodnja bronasta doba: 3500 - 2000 pr. n. št.
  • srednja bronasta doba: 2000 - 1600 pr. n. št.
  • pozna bronasta doba: 1600 - 1200 pr. n. št.
  • zgodnji srednji vek: 5. - 11. stoletje
  • visoki srednji vek: 12. - 13. stoletje
  • pozni srednji vek: 14. - 15. stoletje
  • zgodnji novi vek: 1500 - 1750
  • visoki novi vek: 1750 - 1850
  • pozni novi vek: 1850 - 1918

Druge delitve

[uredi | uredi kodo]

Glede na prostor v katerem se zgodovina preučuje zgodovinsko dogajanje, lahko zgodovino delimo na občo ali svetovno, narodno, pokrajinsko in krajevno. Glede na vsebino pa zgodovino delimo na politično, gospodarsko, družbeno,...

Opomba

[uredi | uredi kodo]

Razdelitve dob se od literature do literature razlikujejo. Razmejitvene letnice se razhajajo predvsem pri najzgodnejših obdobjih človeške zgodovine, od kamene do železne dobe. Navedena razdelitev pride v upoštev samo v nekaterih geografsko opredeljenih področjih, saj se je civilizacijski razvoj širil iz področja v področje postopoma: iz Prednje Azije ter Egipta v Zahodno in Srednjo Evropo, zatem pa v Severno Evropo. V Osrednji Aziji, Afriki in Ameriki je razvoj potekal drugače, zato je tudi razdelitev dob temu prilagojena. Za primer, v Subsaharski Afriki je neolitiku neposredno sledila železna doba. Nadalje nekateri strokovnjaki obdobja dodatno razčlenjujejo; tako se ponekod med kameno in bronasto dobo navaja bakrena doba ali eneolitik (tudi halkolitik), medtem ko pri mlajši kameni dobi nekateri razločujejo predkeramično in keramično obdobje (obdobje z ali brez lončarstva).

Podobno je pri novejših obdobjih od antike naprej. Zgornja razdelitev se je do sedaj še najbolj uveljavila, čeprav pa se spet pojavljajo razlike: nekateri na primer za konec srednjega veka navajajo leto 1453 - padec Bizantinskega cesarstva. Tudi začetek srednjega veka nekateri postavljajo v 6. stoletje. Kljub temu, da so časovne opredelitve zgodovinskih obdobij precej ohlapne, pa so nujne, in to zaradi lažjega pregleda nad sicer preobsežnimi zgodovinskimi podatki.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]