Pojdi na vsebino

Pali

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pali
  • 𑀧𑀸𑀮𑀺
  • 𐨤𐨫𐨁
  • បាលី
  • ပါဠိ
  • บาลี
  • පාලි
  • Pāḷi
Izgovarjava[paːli]
Materni jezikIndijska podcelina
Obdobje3. st. pr. n. št. – danes[1]
Liturgični jezik theravada budizma
PisavaBrāhmī, Kharosthi, kmerska, Mon-burmanska, tajska, sinhala in transkripcija v latinico
Jezikovne oznake
ISO 639-1pi
ISO 639-2pli
ISO 639-3pli
Seznam Linguist
pli
Glottologpali1273

Pali je starodavni indoarijski liturgični jezik, podoben sanskrtu. To je jezik zgodnjega budizma v katerem je zapisan palijski kanon (tipitaka) in liturgični jezik teravada budistične šole. Nima govorcev, ampak se uporablja izključno v knjižne in liturgične namene. Uporablja se v mnogih državah na Indijski podcelini.

Beseda pali enostavno pomeni »vrsta besedila«, a je sčasoma postala ime za jezik s katerim je zapisan kanon teravade. Geneza pali jezika ni povsem jasna, a je jasno da je severnoindijskega porekla. Po času nastanka je pali srednjeindijski jezik, torej mlajši od sanskrta.[2]

Nekateri sodobni filologi mislijo, da je pali jezik zahodne in centralne Indije, drugi trdijo da je to izključno jezik besedil, zasnovan na eni od inačic starodavnega indijskega jezika magadhi. Tradicionalni budisti verjamejo, da je Buda govoril pali, čeprav je to danes v glavnem izpodbijano.

Abeceda pali jezika ima 41 črk – 8 samoglasnikov in 33 soglasnikov. Ta jezik nima posebne pisave, temveč se za pisanje palijskih besedil uporabljajo pisave različnih držav: v Indiji nagari, na Šrilanki sinhalsko, v Mjanmaru mjanmarsko in na Tajskem kamboško pisavo. Dandanes je latinica postala mednarodni standard.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Nagrajji (2003) "Pali language and the Buddhist Canonical Literature". Agama and Tripitaka, vol. 2: Language and Literature.
  2. Rada Iveković (1977), Rana budistička misao, Biblioteka Logos, IP Veselin Masleša, Sarajevo, str. 131-152.