Natrijev klorid
| |
| |
| Imena | |
|---|---|
| IUPAC ime
Natrijev klorid
| |
| Druga imena
Navadna sol
Hait | |
| Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
| 3534976 | |
| ChEBI | |
| ChEMBL | |
| ChemSpider | |
| ECHA InfoCard | 100.028.726 |
| EC število |
|
| Gmelin | 13673 |
| KEGG | |
| MeSH | Sodium+chloride |
PubChem CID
|
|
| RTECS število |
|
| UNII | |
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
| Lastnosti | |
| NaCl | |
| Molska masa | 58,44 g mol−1 |
| Videz | brezbarvni kristali |
| Vonj | brez vonja |
| Gostota | 2,165 g cm−3 |
| Tališče | 801 °C (1.474 °F; 1.074 K) |
| Vrelišče | 1.413 °C (2.575 °F; 1.686 K) |
| 359 g L−1 | |
| Topnost (amonijak) | 21,5 g L−1 |
| Topnost (metanol) | 14,9 g L−1 |
| Kislost (pKa) | 6,7–7,3 |
| Bazičnost (pKb) | 6,7–7,3 |
| Lomni količnik (nD) | 1,5442 (pri 589 nm) |
| Struktura | |
| Kristalna struktura | Ploskovno centrirana kubična celica (cF8) |
| Prostorska skupina | Fm3m, št. 225 |
a = 564,02 pm
| |
| Koordinacijska geometrija |
oktaedrska (Na+) oktaedrska (Cl–) |
| Termokemija | |
| Specifična toplota, C | 36,79 J K−1 mol−1 |
| Standardna molarna entropija S |
72,11 J K−1 mol−1 |
Std tvorbena
entalpija (ΔfH⦵298) |
-411,12 kJ mol−1 |
| Nevarnosti | |
| NFPA 704 (diamant ognja) | |
| Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |
LD50 (srednji odmerek)
|
3000–8000 mg/kg (per os pri podganah, miših, kuncih)[1] |
| Sorodne snovi | |
| Drugi anioni | natrijev fluorid natrijev bromid natrijev jodid |
| Drugi kationi | litijev klorid kalijev klorid rubidijev klorid cezijev klorid |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
| Sklici infopolja | |
Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl. Natrijev klorid je sol, ki največ prispeva k slanosti oceanov in zunajceličnih tekočin številnih večceličnih organizmov. Kot glavna sestavina kuhinjske soli se uporabja kot začimba in kot konservans.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Številni mikroorganizmi v čezmerno slanem okolju ne preživijo, saj sol z osmozo iz njihovih celic potegne vodo. Zato se sol uporablja kot konservans za nekatera živila, na primer ribe ali šunko. Uporablja se tudi za odstranjevanje pijavk, ki so se pritrdile na plen. Poleg tega se uporablja za razkuževanje ran.
Sol se dodaja pri vsakovrstni pripravi hrane kot začimba, konservans, vezalec, snov za nadzor teksture ali za obarvanje hrane. Poraba soli v prehranski industriji je največja pri predelavi hrane, pakiranju mesta, konzerviranju, peki ter mlečnih in žitnih izdelkih. Kot konservans sol zavira rast bakterij. V klobasah ima vlogo vezalca v vezalnem gelu, ki ga tvorijo meso, maščoba in vlaga.
V veterini se natrijev klorid uporablja kot emetik. Daje se v obliki segrete nasičene raztopine.
Biološka vloga
[uredi | uredi kodo]Že dolgo se domneva, da hrana z veliko soli pri človeku zvišuje krvni tlak.[navedi vir] Nedavno so dokazali, da tudi zmanjšuje tvorbo dušikovega oksida. Dušikov oksid zavira kontrakcijo in rast žilne gladke mišičnine, agregacijo trombocitov in pritrjanje levkocitov na endotelij.[2][3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Martel, B.; Cassidy, K. (2004). Chemical Risk Analysis: A Practical Handbook. Butterworth–Heinemann. str. 369. ISBN 1903996651.
- ↑ Osanai T; Fujiwara N; Saitoh M; in sod. (2002). »Relationship between salt intake, nitric oxide and asymmetric dimethylarginine and its relevance to patients with end-stage renal disease«. Blood Purif. 20 (5): 466–8. doi:10.1159/000063555. PMID 12207094.
- ↑ McCarron, David A. (2008). »Dietary sodium and cardiovascular and renal disease risk factors: dark horse or phantom entry?«. Nephrol Dial Transplant. 23 (7): 2133–7. doi:10.1093/ndt/gfn312. PMC 2441768. PMID 18587159.