Masikot

Masikot
Splošno
Kategorija	IV. skupina: Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	svinčev(II) oksid, PbO
Strunzova klasifikacija	04.AC.25
Klasifikacija DANA	04.02.07.01
Kristalna simetrija	ortorombska – dipiramidna, H.-M. simbol: 2/m 2/m 2/m, prostorska skupina: Pbma
Osnovna celica	a = 5,459 Å, b = 4,723 Å, c = 5,859 Å, Z = 4; V = 151,06 Å3 (izračunan iz osnovne celice)
Lastnosti
Molekulska masa	223,20 g/mol
Barva	rumena, rdečkasto rumena
Kristalni habit	zemljast, moten, masiven, luskast
Kristalni sistem	ortorombski
Dvojčičenje	opaženo na umetnih kristalih
Razkolnost	razločna po {100} in {010}
Lom	upogljiv
Trdota	2
Sijaj	diamanten
Barva črte	svetlo rumena
Prozornost	prosojen
Gostota	9,642 g/cm3 (izmerjena), 9,81 g/cm3 (izračunana)
Optične lastnosti	dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 2,510, nβ = 2,610, nγ = 2,710
Dvolomnost	δ = 0,200
Pleohroizem	viden
Kot 2V	90° (izmerjen), 86° (izračunan)
Ultravijolična fluorescenca	ne fluorescira
Sklici

Masikot je svinčev mineral s kemijsko formulo PbO, ki nastaja s preperevanjem drugih svinčevih mineralov. Kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je dimorf tetragonalnega litargita. Masikot prehaja v litargit, in obratno, s kontroliranim segrevanjem in ohlajanjem. V naravi je zelo redek, sicer pa nastaja med industrijskim pridobivanjem in predelavo svinca in svinčevih oksidov.

Masikot (massicot) je francosko ime svinčevega oksida. Razvilo se je iz španskega izraza mazacote, ta pa iz staroarabskega masḥaqūniyā in sirskega mšaḥ to qūnyā, ki v dobesednem prevodu pomenita »mazilo kavstične sode«.

Mineral in njegovo ortorombsko kristalno strukturo so prvič opisali leta 1841 na lokaciji Stolberg, Aachen, Severno Porenje - estfalija, Nemčija, čeprav so ga pod tem imenom poznali že od poznega srednjega veka. Nekaj dokazov kaže, da so ga uporabljali že antični Rimljani, ki so poznali tri svinčeve okside: minij , litargit in masikot.