Pojdi na vsebino

Marijan Dorer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marijan Dorer
Rojstvo4. april 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1]
Zidani Most[1]
Smrt9. november 1995({{padleft:1995|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1] (86 let)
Ljubljana[1]
Narodnost slovenska
Področjabiokemija
UstanoveBiotehniška fakulteta v Ljubljani
Alma materUniverza v Ljubljani
Poznan popo proučevanju biokemije rastlin

Marijan Dorer, slovenski kemik, * 4. april 1909, Zidani Most, † 9. november 1995, Ljubljana.[2]

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Diplomiral je 1935 na ljubljanski Filozofski fakulteti in 1956 doktoriral iz kemijskih znanosti na Slovenski akademiji znanosti in umetnostiv Ljubljani. V letih 1939−1941 je poučeval na gimnaziji v Murski Soboti, nato do 1945 delal na Inštitutu za anorgansko kemijsko tehnologijo Tehniške fakultete v Ljubljani, do 1946/7 na Upravi za proizvodnjo, nabavo in razdelitev sanitetnega materiala v Ljubljani in do 1950 na Zavodu za farmacevtske raziskave v Ljubljani, kjer je organiziral in vodil Zavod za kontrolo zdravil. Leta 1950 je postal izredni profesor na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani ter 1961 redni profesor za kemijo in biokemijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Upokojil se je 1979.

Dorer se je v raziskovalnemu delu posvetil raziskavam biokemije rastlin; uvajal je nove metode za analizo farmacevtskih pripravkov, proučeval je proste aminokisline v rastlinah in pogoje, ki vplivajo na nastajanje alkaloidov v rastlinah. Rezultate svojih raziskav je objavljal v domači in tuji strokovni literaturi.[3]

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Volumske izpremembe pri strnjevanju sadre ter vpliv zunanjih in notranjih činiteljev na trdnost sadrinih odlivkov: prispevek s spoznavanju lastnosti sadre (disertacija) (COBISS)
  • Kemija I. Anorganska in splošna kemija :skripta za agronome (COBISS)
  • Kemija II. Organska kemija : skripta za agronome (COBISS)
  • Pridobivanje čistega silicija za polvodnike z redukcijo silicijevega tetraklorida s cinkovimi parami (COBISS)
  • Sladkorji in kisline v belem grozdju vinske trte in hranilne prvine v tleh (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  2. Leksikon Osebnosti, MK, Ljubljana, 2008.
  3. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.