Marie François Xavier Bichat
Marie François Xavier Bichat | |
---|---|
Rojstvo | Marie François Xavier Bichat 14. november 1771[1][2][…] Thoirette, Kraljestvo Francija |
Smrt | 22. julij 1802[1][2][…] (30 let) Pariz[4] |
Narodnost | Francoz |
Področja | Anatomija Fiziologija |
Poznan po | Histologija |
Podpis |
Marie François Xavier Bichat, francoski anatom in fiziolog, * 14. november 1771, Thoirette, Bresse, † 22. julij 1802, Pariz.
Bichata danes poznamo kot očeta sodobne histologije in patologije. Kljub temu, da pri svojem delu ni imel dostopa do mikroskopa, je zelo pripomogel k razumevanju delovanja človeškega telesa. Bil je prvi, ki je predlagal, da so tkiva samostojne entitete. Zagovarjal je tezo, da bolezni napadajo tkiva in ne celotnih organov.
Zgodnje življenje
[uredi | uredi kodo]Njegov oče, po poklicu zdravnik, je bil njegov prvi učitelj. S študijem je pričel v Nantui in ga kasneje nadaljeval v Lyonu. Zelo uspešen je bil pri matematiki in fiziki, a se je na koncu odločil, da se bo podal v študij anatomije in kirurgije pod vodstvom M. A. Petita, glavnega kirurga pri lyonskem Hotel-Dieu-ju.
Nastop francoske revolucije ga je prisilil k begu iz Lyona. Zavetišče je našel leta 1793 v Parizu, kjer ga je pod svoje okrilje vzel P. J. Desault. Slednji je bil tako navdušen nad njegovim znanjem, da mu je dovolil stanovati v svoji hiši in je z njim ravnal kot s posvojenim sinom. Naslednji dve leti je dejavno sodeloval pri Desaultovih raziskavah, istočasno pa je še samostojno raziskoval svet anatomije in fiziologije.
Smrt
[uredi | uredi kodo]Umrl je star komaj 30 let. Po nepojasnjenem padcu po stopnicah naj bi ga napadla vročica. Pokopan je na pokopališču Père-Lachaise.
Spomeniki
[uredi | uredi kodo]Zajeten bronast kip Bichata, delo znanega kiparja David D'Angers, od leta 1857 krasi glavno dvorišče pariške Univerze Renéja Descartesa. Zgrajen je bil s podporo udeležencev Medicinskega kongresa Francije (1845). Na podstavku kipa je moč prebrati: »A Xavier Bichat. Le Congrès Médical de France de 1845«.
-
Univerza Renéja Descartesa
-
Bichatov kip in glavno dvorišče
-
Kip od blizu
Njegovo poklicno pot zanosno opisuje Eliotov roman iz leta 1872 z naslovom Middlemarch. Bichatovo ime je prav tako eno izmed 72-ih, ki so vklesana v Eifflov stolp.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Record #118938924 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ Биша Мари Франсуа Ксавье // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Kraji in spomeniki, povezani z Xavierjem Bichatom
- Fiziološke raziskave ob življenju in delu Xavierja Bichata (1809)
- (francosko) Bichatova dela Arhivirano 2006-08-13 na Wayback Machine., digitalizirana s strani BIUM (Bibliothèque interuniversitaire de médecine et d'odontologie v Parizu). Digitalna knjižnica BIUM: Medic@ Arhivirano 2014-10-07 na Wayback Machine..