Manliherica M1888

Repetier-Gewehr M.88; (Repetirna puška M.88)
	; Puška M.88 s platnenim kopiščkom
Vrsta	večstrelna puška in repetirka[d]
Država izvora	Avstro-Ogrska
Zgodovina uporabe
V uporabi	1888 -1945
Vojne	prva svetovna vojna, boj za Makedonijo[d], prva balkanska vojna, druga balkanska vojna, ruska državljanska vojna in druga svetovna vojna
Zgodovina izdelave
Konstruktor	Ferdinand Mannlicher
Leto zasnove	1887 - 1888
Proizvajalec	Steyr Arms in Fegyver- és Gépgyár[d]
V proizvodnji	1888 - 1896
Število izdelanih	1.095.000
Različice	M90, M88/90, M88/95, M88/18 in M88/24
Značilnosti
Teža	4,41 kg
Dolžina	1280 mm
Dolžina cevi	765 mm
Naboj	M88: 8×50 R (črni smodnik); M88/90, M90 in M88/95: 8×50 R; M88/24: 7,92×57
Način delovanja	premovlečni zaklep z blokiranjem spodaj
Hitrost na ustju	M88: 530 m/s; M88/90: 590 m/s; M88/95: 620 m/s; M88/24: 740 m/s
Način polnjenja	fiksen nabojnik;; M88: Mannlicherjevi okvirji; M88/24: Mauserjevi okvirčki
Kapaciteta	5 nabojev

Manliherica M.88 ali Mannlicher M1888 (nemški vojaški naziv: Repetier-Gewehr M.88; repetirna puška M.88) je premovlečna repetirka, ki jo je razvil avstrijski izumitelj Ferdinand Mannlicher.

Zgodovina

Po načinu delovanja je izredno podobna njeni predhodnici Mannlicher M1886, od katere se najbolj razlikuje po uporabi 8 mm naboja (namesto 11 mm), prav tako polnjenega s črnim smodnikom.

Kljub splošni uvedbi novejše manliherice M.95 je bilo ob izbruhu vojne leta 1914 s puško M.88 v avstro-ogrski vojski še vedno opremljenih 66% vojakov.^[2]

Manliherica M.88 je bila že ob uvedbi nekoliko za svojimi enačicami tistega časa, saj je za razliko od francoske puške Lebel M1886 in nemške Gewehr 1888, ki sta uporabljali naboja z brezdimnim smodnikom še vedno uporabljala naboj s črnim smodnikom. Ko je bil leta 1890 v Avstro-Ogrski uveden naboj M.90 polnjen z malodimnim smodnikom in leta 1893 še nekoliko močnejši M.93, ki je bil polnjen z brezdimnim smodnikom, zaklep puške M.88 ni več mogel poplnoma varno kljubovati pritiskom ob izstrelitvi teh nabojev.

Različice

M.88 - prvotna različica, imela je merke namenjene za naboj M.88 polnjen s črnim smodnikom.
M.90 - izboljšana različica, proizvajali so jo z merki prilagojenimi naboju M.90, ki je bil polnjen z malodimnim smodnikom. Zaklepišče je nekoliko daljše in ojačano v primerjavi z M.88.

Predelave

M.88/90 - izboljšava prvotne različice, na merke sta bili dodani pločevinasti ploščici, ki sta omogočali natančnejše streljanje z močnejšim malodimnim nabojem (M.90).
M.88/95 - puškam M.1888 in M.1890, ki so se jim obrabile cevi so jim te zamenjali. Pri tem so stare merke zamenjali s takimi, kot jih najdemo na puški Mannlicher M1895.
M.88/18 - bolgarske karabinke, ki so jih ti predelali iz pušk M.88 in M.90. Cev je bila zamenjana s krajšo, zato je bila po dolžini primerljiva s karabinko Mannlicher M1890. Te predelave so redke.
M.88/24 - predelave, ki so jih v Belgiji predelali z naboja 8×50 R Mannlicher na 7,92×57 Mauser. Kupec oz. naročnik ostaja neznan. Te predelave so redke.

Uporabnice

Avstro-Ogrska^[2]
Kraljevina Bolgarija: Med letoma 1890 in 1897 je iz Steyrja nakupila 140.004 pušk sistema M.88.^[2]
Brazilija^[3]
Češkoslovaška: Leta 1939 je bilo v arzenalu skupno 72.507 manliheric M.88 in njenih izpeljank.^[4]
Čile^[5]: Čile je kupil skupno 200.000 manliheric M.86 in M.88,^[6] od teh jih je bila več kot polovica tipa M.88.
Ekvador^[7]
Kraljevina Grčija: Zajete od Bolgarije med drugo balkansko vojno. Dodatne so bile zasežene med prvo svetovno vojno od Bolgarije in Avstro-Ogrske.^[8]
Kraljevina Romunija: Tik pred začetkom druge balkanske vojne je od Avstro-Ogrske naročila okoli 60.000 manliheric tipa M.90 in M.95, ki jih je dodala v oborožitev k svoji glavni puški, romunski manliherici.^[9]
Rusko cesarstvo: Zajete od Avstro-Ogrske na vzhodni fronti.^[10]
Španska republika: Uporabljena v španski državljanski vojni.^[11]
Tajska^[12]

Makedonski revolucionarji: Med bojem za Makedonijo med letoma 1904 in 1908 je bila ta puška v uporabi s strani borcev raznih narodnosti, predvsem pa bolgarskih, saj jih je Bolgarija zalagala s puškami iz svojega arzenala.

Galerija

Skica mehanizma puške M.88
Bolgarski vojaki merijo v sovražnikovo letalo (puške imajo dodan kopišček).
Avstroogrska vojska v Karpatih leta 1914 ali 1915
Bolgarski vojak na solunski fronti

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Manliherica M1888.

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Russian rifles of the great war, revolution & civil war--part I (Paul Scarlata) // Shotgun News — 2014. — ISSN 0049-0415
d:Track:Q7502494
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Hintermeier, Heino (2003). In der Stunde der Not : fremdländische Gewehrmodelle in Österreich-Ungarn 1914-1918. Dunaj: Stöhr. str. 5-13. COBISS 512090659. ISBN 3-901208-41-0.
↑ Mötz, Josef (2001). Österreichische Militärpatronen / Austrian military cartridges (v nemščini in angleščini). Dunaj: Stöhr. str. 362. ISBN 3-901208-27-5.
↑ Šrámek, Pavel (2008). Ve stínu Mnichova. Praga: Mladá fronta. str. 160. ISBN 978-80-204-1848-7.
↑ John Walter (25. marec 2006). Rifles of the World. Krause Publications. str. 266. ISBN 0-89689-241-7.^{[mrtva povezava]}
↑ Mötz, Josef (2001). Österreichische Militärpatronen / Austrian military cartridges (v nemščini in angleščini). Dunaj: Stöhr. str. 367. ISBN 3-901208-27-5.
↑ Robert W.D. Ball (2. avgust 2011). Mauser Military Rifles of the World. Gun Digest Books. str. 127. ISBN 1-4402-1544-8.^{[mrtva povezava]}
↑ »Guns Magazine » Weapons Of The Greco-Turkish War Part 1«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2021. Pridobljeno 19. marca 2019.
↑ Philip Jowett (20. marec 2012). Armies of the Balkan Wars 1912-13: The priming charge for the Great War. Osprey Publishing. str. 24. ISBN 978-1-78096-528-4.
↑ Scarlata, Paul (20. november 2014). »Russian rifles of the great war, revolution & civil war--part I«. Shotgun News. Pridobljeno 19. septembra 2015.
↑ Alejandro de Quesada (20. januar 2015). The Spanish Civil War 1936–39 (2): Republican Forces. Bloomsbury Publishing. str. 72. ISBN 978-1-78200-787-6.
↑ John Walter (25. marec 2006). Rifles of the World. Krause Publications. str. 269. ISBN 0-89689-241-7.^{[mrtva povezava]}

[[https://www.thefreelibrary.com/Russian+rifles+of+the+great+war%2c+revolution+%26+civil+war--part+I%3a...-a0391733875_Russian_rifles_of_the_great_war,_revolution_&amp;_civil_war--part_I_(Paul_Scarlata)]_//_&#039;&#039;[[:d:Q7502494|Shotgun_News]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2014._—_ISSN_[https://www.worldcat.org/issn/0049-0415_0049-0415]&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q7502494]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Russian rifles of the great war, revolution & civil war--part I (Paul Scarlata) // Shotgun News — 2014. — ISSN 0049-0415
d:Track:Q7502494

[heino-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Hintermeier, Heino (2003). In der Stunde der Not : fremdländische Gewehrmodelle in Österreich-Ungarn 1914-1918. Dunaj: Stöhr. str. 5-13. COBISS 512090659. ISBN 3-901208-41-0.

[3] Mötz, Josef (2001). Österreichische Militärpatronen / Austrian military cartridges (v nemščini in angleščini). Dunaj: Stöhr. str. 362. ISBN 3-901208-27-5.

[4] Šrámek, Pavel (2008). Ve stínu Mnichova. Praga: Mladá fronta. str. 160. ISBN 978-80-204-1848-7.

[Walter-5] John Walter (25. marec 2006). Rifles of the World. Krause Publications. str. 266. ISBN 0-89689-241-7.^{[mrtva povezava]}

[6] Mötz, Josef (2001). Österreichische Militärpatronen / Austrian military cartridges (v nemščini in angleščini). Dunaj: Stöhr. str. 367. ISBN 3-901208-27-5.

[Ball2011-7] Robert W.D. Ball (2. avgust 2011). Mauser Military Rifles of the World. Gun Digest Books. str. 127. ISBN 1-4402-1544-8.^{[mrtva povezava]}

[8] »Guns Magazine » Weapons Of The Greco-Turkish War Part 1«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2021. Pridobljeno 19. marca 2019.

[Jowett2012-9] Philip Jowett (20. marec 2012). Armies of the Balkan Wars 1912-13: The priming charge for the Great War. Osprey Publishing. str. 24. ISBN 978-1-78096-528-4.

[tfl-10] Scarlata, Paul (20. november 2014). »Russian rifles of the great war, revolution & civil war--part I«. Shotgun News. Pridobljeno 19. septembra 2015.

[Quesada2015-11] Alejandro de Quesada (20. januar 2015). The Spanish Civil War 1936–39 (2): Republican Forces. Bloomsbury Publishing. str. 72. ISBN 978-1-78200-787-6.

[Walter2006-12] John Walter (25. marec 2006). Rifles of the World. Krause Publications. str. 269. ISBN 0-89689-241-7.^{[mrtva povezava]}

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]