Pojdi na vsebino

Lisa Kaltenegger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lisa Kaltenegger
Lisa Kaltenegger pred cornellsko stavbo Big Red Barn
Rojstvo4. marec 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2] (47 let) ali 1977[3]
Kuchl[d]
Področja
Ustanove
Alma mater
Poznan poatmosfere zunajosončnih planetov
Pomembne nagrade

Lisa Kaltenegger, avstrijsko-ameriška astronomka in astrofizičarka, * 4. marec 1977, Kuchl pri Salzburgu, Avstrija.

Lisa Kaltenegger se ukvarja z odkrivanjem, raziskovanjem, modeliranjem in karakterizacijo zunajosončnih planetov, zunajosončnimi naravnimi sateliti, superzemljami in iskanjem zunajosončnega življenja. Od 1. julija 2014 je izredna profesorica astronomije na Univerzi Cornell in od leta 2015 direktorica Inštituta Carla Sagana Univerze Cornell.[4][5][6]

Pred tem je delovala na Inštitutu Max Plancka za astronomijo (MPIA) v Heidelbergu, kjer je bila od leta 2010 vodja mednarodne raziskovalne skupine Emmy Noether za skupino »Superzemlje in življenje« (Super-Earths and Life), ter na Harvard-Smithsonianovem središču za astrofiziko v Cambridgeu, Massachusetts.[7] Leta 2008 so jo imenovali za predavateljico na Oddelku za astrofiziko Univerze Harvard in leta 2011 na Univerzi v Heidelbergu.[8]

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Leta 1995 je maturirala na Zvezni realni gimnaziji v Halleinu.[9] Po končani srednji šoli se je vpisala na študij filma in medijev, tehniške fizike, astronomije in poslovne administracije z japonščino ter delala kot prevajalka. Leta 1999 je na Univerzi v Gradcu diplomirala na magistrskem študiju iz astronomije z nalogo Iskanje zunajosončnih planetov: Nastanek planetov in metode odkrivanj (Extrasolare Planetensuche: Bildung von Planeten und Nachweisverfahren).[10] Leta 2002 je na Tehniški univerzi v Gradcu opravila magistrski študij tehniške fizike s specializacijo iz biofizike in biomedicine z nalogo Optična pinceta – uporaba optičnih pasti v medicini in biologiji. Pregled in študija izvedljivosti (Optische Pinzetten – Anwendung von optischen Fallen in Medizin und Biologie. Eine Umfrage und Machbarkeitsstudie).[11][7]

Leta 2004 je na Univerzi v Gradcu doktorirala s področja astronomije z disertacijo Iskanje zunajzemeljskih planetov: Odprava Darwin. Ciljne zvezde in arhitekture interferometrov (Suche nach extra-terrestrischen Planeten: Die Darwin-Mission. Zielsterne und Array-Architekturen).[12][13] Njen doktorat je prejel priznanje sub auspiciis Praesidentis avstrijskega predsednika.[8]

Nato je delala za Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) na Nizozemskem, kjer je iskala zunajosončne planete, podobne Zemlji. Od leta 2009 je delala tudi za Nasin astrobiološki inštitut in Nasino skupino za analizo zunajosončnih planetov.

Znana je po svojih raziskavah atmosfer zunajosončnih planetov in še posebej tistih, ki so podobni Zemlji.[14][15] Je pionirka na področju raziskav Zemlje kot astronomskega telesa, ki se razvija v času. Proučevala je spremembo njenega spektralnega odtisa v primerjavi z evolucijskimi stopnjami Zemlji podobnih zunajosončnih planetov in ustvarila »Grafikon identifikacije tujcev« (Alien ID Chart)[16][17] Pokazala je, da bi se spremenil tudi videz Zemlje skozi teleskop, ki bi jo opazoval z oddaljenih zvezd, saj jo biologija in geologija spreminjata skozi stoletja. Raziskovala je tudi sposobnost prihodnjih teleskopov, kot je Vesoljski teleskop James Webb (JWST), zaznati dokaze o življenju z uporabo spektralnih biomarkerjev (biopodpisi)[18] in leta 2009 ustvarila prve spektre Zemlje, videno kot tranzitni zunajosončni planet, pri čemer je zaključila, da bo to težek problem za JWST in da bodo potrebni večji prihodnji teleskopi za iskanje znakov življenja na mnogih planetih.[19]

Leta 2009 je razpravljala o tem, kako se lahko določi naseljivost naravnih satelitov okrog velikanskih planetov,[20][21] kar sovpada s predlogom o takšni luni v filmu Avatar.[22]

Leta 2010 je raziskovala, ali se lahko na zunajosončnih planetih opazuje geološko aktivnost, ki je zelo pomembna za bivanje, pri čemer je ugotovila, da je okrog najbližjih zunajosončnih planetov mogoče zaznati približno 10-kratne izbruhe stratovulkana Pinatubo, kar pokaže, ali so drugi planeti podobni Zemlji. Leta 2011 je vodila ekipo za modeliranje spektralnega odtisa zunajosončnega planeta Gliese 581 d, enega prvih majhnih planetov radialne hitrosti, odkritih v območju naseljivosti njegove zvezde.[23]

Leta 2013 je bila del ekipe, ki je objavila odkritje prvih dveh potencialno naseljivih Keplerjevih planetov s polmeroma, manjšima od 2 Zemljinih polmerov v območju naseljivosti njunih zvezd Kepler 62e in Kepler 62f[24] in raziskovala, ali sta ta planeta še vedno primerna za bivanje in kako bi izgledala njuna spektra, če bi bila vodna svetova.[25]

Leta 2021 sta Kalteneggerjeva in Jackie K. Faherty identificirali 1.715 zvezd (z verjetno sorodnimi zunajosončnimi sestavi) znotraj 326 svetlobnih let (100 parsekov), ki imajo ugodno položajno izhodišče – v povezavi z Zemljino tranzitno cono (ETZ) – zaznavanja Zemlje kot zunajosončnega planeta, ki prehaja čez Sonce od začetkov človeške civilizacije (približno pred 5.000 leti). Dodatnih 319 zvezd naj bi prispelo na to posebno razgledno točko v naslednjih 5.000 letih.[26]

Kalteneggerjeva je bila štiri leta članica izvršnega sveta Nasine Exoplanet Exploration Program Analysis Group (Exo-PAG).[27] Je članica Transiting Exoplanet Survey Satellite (TESS)[28] in znanstvenega tima FGS/NIRISS.[29] Je ustanoviteljica in trenutna direktorica Inštituta Carla Sagana Univerze Cornell.[30]

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja in nagrade

[uredi | uredi kodo]

Po njej se imenuje asteroid 7734 Kaltenegger, odkrit 25. junija 1979 na Observatoriju Siding Spring.[31][32] Leta 2007 jo je revija Smithsonian imenovala za eno od 37 ameriških mladih inovatorjev v umetnosti in znanosti.[33] Prejela je nagrado Paula Hertelendyja za izjemno mlado znanstvenico na Harvard-Smithsonianovem središču za astrofiziko. Leta 2012 so jo imenovali za vzornico Evropske komisije za kampanjo Ženske v raziskovanju in znanosti Evropske unije. Tega leta je od Nemške raziskovalne fundacije (DFG) prejela nagrado Heinza Maierja-Leibnitza za fiziko.[34][35] Nagrado podeljujejo od leta 1978 vsako leto šestim mladim raziskovalcem na vseh področjih znanosti v Nemčiji. Istega leta so jo izbrali za članico Mlade akademije.[36][37]

Leta 2013 so jo izbrali za glavno raziskovalko (PI) Pobude izviri življenja Simons[38] kot tudi za glavno raziskovalko japonskega Inštituta za znanost o Zemlji in življenju (ELSI).[39]

Junija 2014 ji je zvezna dežela Salzburg za leto 2013 podelila nagrado Christiana Dopplerja[40][41]

Leta 2020 jo je dnevnik Die Presse nominiral za Avstrijko leta v kategoriji mednarodni uspeh.[42]

Izbrana bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • ——— (2015), Sind wir allein im Universum? Meine Spurensuche im All (mit Illustrationen von Mandy Fischer), Salzburg: Ecowin, ISBN 978-3-7110-0080-4

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Česko-Slovenská filmová databáze — 2001.
  2. ↑ Salzburgwiki
  3. ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  4. ↑ Hovis, Kathy (25. junij 2014), »Lisa Kaltenegger searches for another 'pale blue dot' | Cornell Chronicle«, news.cornell.edu (v angleščini)
  5. ↑ »Lisa Kaltenegger | Carl Sagan Institute«. carlsaganinstitute.cornell.edu (v angleščini). Pridobljeno 3. decembra 2022.
  6. ↑ Paar, Tanja (17. december 2014), »Astrophysikerin Lisa Kaltenegger. „Spitzenforschung nicht nur Männersache".«, derStandard.at (v nemščini), pridobljeno 3. decembra 2022
  7. ↑ 7,0 7,1 Gewin, Virginia (25. april 2012), »Turning point: Lisa Kaltenegger«, Nature (v angleščini), 484 (7395): 555, doi:10.1038/nj7395-555a
  8. ↑ 8,0 8,1 »Introducing Astrophysicist Lisa Kaltenegger - Simulating Worlds Stranger than Fiction«. Bridges (v angleščini). 22. december 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 3. julija 2014.
  9. ↑ »Astrophysikerin begeistert bei Kinderuni«. salzburg.ORF.at (v nemščini). 9. julij 2018. Pridobljeno 3. decembra 2022.
  10. ↑ »Verbundkatalog – Diplomarbeit: Extrasolar planet search: Formation of planets and detection methods, Graz 1999«. OBVSG.at (Avstrijsko knjižničarsko društvo) (v nemščini). Pridobljeno 3. decembra 2022.
  11. ↑ »Verbundkatalog – Diplomarbeit: Optical tweezers – application of optical traps in medicine and biology. A survey and feasability study, Graz 2002«. OBVSG.at (Avstrijsko knjižničarsko društvo) (v nemščini). Pridobljeno 3. decembra 2022.
  12. ↑ »Verbundkatalog – Dissertation: Search for extra-terrestrial planets: the darwin mission: target stars and array architectures, Graz 2004«. OBVSG.at (Avstrijsko knjižničarsko društvo) (v nemščini). Pridobljeno 3. decembra 2022.
  13. ↑ »NASA Astrobiology: Life in the Universe« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. marca 2013. Pridobljeno 18. septembra 2014. NASA
  14. ↑ Kluger, Jeffrey (2. januar 2014), »Finding A Second Earth«, Time (v ameriški angleščini), pridobljeno 13. januarja 2014
  15. ↑ Gast, Robert (6. junij 2012). »Astrophysikerin Kaltenegger: Detektivin im Weltall«. Die Zeit (v nemščini). ISSN 0044-2070.
  16. ↑ Seife, Charles (2. oktober 2007). »Signs of Life«. Smithsonian (v angleščini).
  17. ↑ Kaltenegger, Lisa; Traub, Wesley A.; Jucks, Kenneth W. (2007), »Spectral Evolution of an Earth-Like Planet«, The Astrophysical Journal, 658 (1): 598–616, arXiv:astro-ph/0609398, Bibcode:2007ApJ...658..598K, doi:10.1086/510996, S2CID 28813409 članek o spektralni evoluciji Zemlji podobnih planetov skozi geološki čas
  18. ↑ Kaltenegger, Lisa; Traub, Wesley A. (2009a), »Transits of Earth-Like Planets«, The Astrophysical Journal, 698 (1): 519–527, arXiv:0903.3371, Bibcode:2009ApJ...698..519K, doi:10.1088/0004-637X/698/1/519, S2CID 53636156
  19. ↑ Kaltenegger, Lisa; Traub, Wesley A. (2009b), »Transits of Earth-Like Planets«, The Astrophysical Journal, 698 (1): 519–527, arXiv:0903.3371, Bibcode:2009ApJ...698..519K, doi:10.1088/0004-637X/698/1/519, S2CID 53636156
  20. ↑ Choi, Charles (27. december 2009). »Moons Like Avatar's Pandora Could Be Found«. Space.com (v angleščini). Pridobljeno 28. decembra 2012.
  21. ↑ Kaltenegger, Lisa (2009c), »Characterizing Habitable Exo-Moons«, The Astrophysical Journal, 712 (2): L125–L130, arXiv:0912.3484, Bibcode:2010ApJ...712L.125K, doi:10.1088/2041-8205/712/2/L125, S2CID 117385339
  22. ↑ »Can We Spot Volcanoes on Alien Worlds? Astronomers Say Yes« (v angleščini). cfa.harvard.edu. 7. september 2010. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
  23. ↑ Stampf, Olaf (8. oktober 2010). »The Twin Earths of Gliese 581: Two Exoplanets May Support Life - SPIEGEL ONLINE«. Spiegel Online. spiegel.de. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
  24. ↑ »Kepler Makes Discoveries Inside the Habitable Zone - YouTube«. youtube.com. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
  25. ↑ »Two Water Worlds for the Price of One«. cfa.harvard.edu. 18. april 2013. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
  26. ↑ Kaltenegger, Lisa; Faherty, Jackie K. (23. junij 2021), »Past, present and future stars that can see Earth as a transiting exoplanet«, Nature, 594 (7864): 505–507, arXiv:2107.07936, doi:10.1038/s41586-021-03596-y, ISSN 0028-0836, PMID 34163055, S2CID 235626242, pridobljeno 23. junija 2021
  27. ↑ »Exoplanet Program: Overview«. Exoplanet Exploration: Planets Beyond our Solar System. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2010.
  28. ↑ »TESS: Transiting Exoplanet Survey Satellite«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2014.
  29. ↑ »Fine Guidance Sensor/Near InfraRed Imager and Slitless Spectrograph (FGS/NIRISS) Webb/NASA«. jwst.nasa.gov.
  30. ↑ »History of Carl Sagan Institute« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2019. Pridobljeno 18. maja 2018.
  31. ↑ Chamberlin, Alan. »JPL Small-Body Database Browser« (v angleščini). ssd.jpl.nasa.gov. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
  32. ↑ Grabovac, Alem (27. april 2013). »Der Mars wäre eine Option«. taz.de (v nemščini). Pridobljeno 3. decembra 2022.
  33. ↑ »America's Young Innovators in the Arts and Sciences«. Smithsonian (v angleščini). Univerza Johnsa Hopkinsa. 30. september 2007. Arhivirano iz prvotnega dne 22. aprila 2016. Pridobljeno 3. decembra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  34. ↑ »Heinz Maier-Leibnitz Prize for Lisa Kaltenegger« (v angleščini). MPG.de. 25. maj 2012. Pridobljeno 28. decembra 2012.
  35. ↑ »Heinz Maier-Leibnitz-Preisträgerin 2012. Dr. Lisa Kaltenegger, Physik« (v nemščini). DFG.de. (Nemška raziskovalna fundacija). 22. marec 2016. Pridobljeno 3. decembra 2022.
  36. ↑ »Zwei Astrophysikerinnen für die Junge Akademie«. pro-physik.de (v nemščini). 16. maj 2012. Pridobljeno 3. decembra 2022.
  37. ↑ »Mitglieder. Lisa Kaltenegger«. DieJungeAkademie.de (v nemščini). Pridobljeno 3. decembra 2022.
  38. ↑ »Simons Collaboration on the Origins of Life: Lisa Kaltenegger | Simons Foundation« (v angleščini). simonsfoundation.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2015. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
  39. ↑ »People | 地球生命研究所 ELSI EARTH-LIFE SCIENCE INSTITUTE« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. januarja 2014. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
  40. ↑ »Christian-Doppler-Preis – Salzburgwiki« (v angleščini). salzburg.com. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
  41. ↑ »Drei Frauen und ein Mann mit Christian-Doppler-Preis 2013 ausgezeichnet« (v nemščini). Service.Salzburg.gv.at Salzburg. 13. junij 2014. Pridobljeno 3. decembra 2022.
  42. ↑ »Austria 20: Österreicherin/Österreicher des Jahres«. DiePresse.com (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. septembra 2020. Pridobljeno 3. decembra 2022.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lisa_Kaltenegger&oldid=6217184«