Pojdi na vsebino

Labod X-1

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Labod X-1/HDE 226868
Lega Laboda X-1 (obkroženo) levo od Eta Laboda v ozvezdju Labod[1]
Opazovalni podatki
Epoha J2000      Enakonočje J2000
Ozvezdje Labod
Rektascenzija 19h 58m 21,67595s[1]
Deklinacija +35° 12′ 05,7783″[1]
Navidezni sij (V) 8,95[2]
Značilnosti
Spektralni razred O9.7Iab[2]
U−B Barvni indeks −0,30[3]
B−V Barvni indeks +0,81[3]
Tip spremenljivke Elipsoidna spremenljivka
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)−13[2] km/s
Lastno gibanje (μ)RA: −3,37[1] mas/l
Dec.: −7,15[1] mas/l
Paralaksa (π)0,539 ± 0,033[4] mas
Oddaljenost6100 ± 400 sv. l.
(1900 ± 100 pc)
Absolutni izsev (MV)−6,5±0,2[5]
Podrobnosti
Masa14–16[6] M
Polmer20–22[7] R
Izsev3–4×105[7] L
Površinska težnost (log g)3,31±0,07[8] cgs
Temperatura31000[9] K
Vrtenjevsakih 5,6 dni
Starost5[10] Ma
Druge oznake
AG (ali AGK2)+35 1910, BD+34 3815, HD (or HDE) 226868, HIP 98298, SAO 69181, V1357 Cyg.[2]
Sklici na podatkovne baze
SIMBADpodatki
Umetniška upodobitev dvozvezdja Labod X-1
Rentgenska slika izvora Cygnus X-1 (Nasina slika)

Labod X-1 (Cyg X-1) je rentgensko dvozvezdje z obhodnim časom v ozvezdju Laboda. Od Sonca je oddaljeno približno 6100 svetlobnih let. Sestavljata ga zvezdna črna luknja in navadna zvezda, ki kroži okrog nje. Črna luknja z zvezde trga maso, pri čemer nastaja akreacijski disk, ki seva rentgensko svetlobo. V rentgenskem sevanju tega izvora so opazne velike spremembe v intervalih po 50 ms, kar je zelo hitro in kaže na zelo majhno velikost izvora.

HDE 226868

[uredi | uredi kodo]

Ta zvezda leži pol stopinje SVV od Ete Laboda in je modra nadorjakinja s površinsko temperaturo 30 000 °C in maso 20 do 30 Sončevih mas.

Črna luknja

[uredi | uredi kodo]

Njena masa je vsaj 10 Sončevih mas. Odkrili so jo zaradi sevajočega akreacijskega diska, ki ga ne bi moglo ustvariti nobeno drugo telo.

Odkritje

[uredi | uredi kodo]

Močan izvor rentgenskega sevanja so v Labodu odkrili že leta 1962, ko so v ozračje z raketami začeli pošiljati prve detektorje. V letu 1965 so odkrili spremenljivost izvora. Leta 1970, ko so v orbito izstrelili prvi rentgenski satelit UHURU, so ugotovili, da izvor sevanja sovpada z zvezdo HDE 226868. Charles Thomas Bolton je odkril nepravilnosti v gibanju zvezde, kar je pokazalo na črno luknjo.

Zanimivost

[uredi | uredi kodo]
  • Stava Stephena Hawkinga: Fizik, ki je lep del svojega dela posvetil črnim luknjam, je stavil, da v Labodu X-1 NI črne luknje; to je bilo zanj neke vrste zavarovanje, saj bi, če bi njegovo delo padlo v vodo, vsaj dobil stavo. Na svojo srečo je izgubil, da ne bo pomote.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 van Leeuwen, F. (november 2007), »Validation of the new Hipparcos reduction«, Astronomy and Astrophysics, 474 (2): 653–664, arXiv:0708.1752, Bibcode:2007A&A...474..653V, doi:10.1051/0004-6361:20078357{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Staff (3. marec 2003), V* V1357 Cyg -- High Mass X-ray Binary, Centre de Données astronomiques de Strasbourg, pridobljeno 3. marca 2008
  3. 3,0 3,1 Bregman, J.; in sod. (1973), »Colors, magnitudes, spectral types and distances for stars in the field of the X-ray source Cyg X-1«, Lick Observatory Bulletin, 647: 1, Bibcode:1973LicOB..24....1B
  4. Reid, Mark J.; in sod. (december 2011), »The Trigonometric Parallax of Cygnus X-1«, The Astrophysical Journal, 742 (2): 83, arXiv:1106.3688, Bibcode:2011ApJ...742...83R, doi:10.1088/0004-637X/742/2/83{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. Ninkov, Z.; Walker, G. A. H.; Yang, S. (1987), »The primary orbit and the absorption lines of HDE 226868 (Cygnus X-1)«, Astrophysical Journal, 321: 425–437, Bibcode:1987ApJ...321..425N, doi:10.1086/165641, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2017, pridobljeno 4. novembra 2018
  6. Orosz, Jerome (1. december 2011), »The Mass of the Black Hole In Cygnux X-1«, The Astrophysical Journal, 742 (2): 84, arXiv:1106.3689, Bibcode:2011ApJ...742...84O, doi:10.1088/0004-637X/742/2/84
  7. 7,0 7,1 Ziółkowski, J. (2005), »Evolutionary constraints on the masses of the components of HDE 226868/Cyg X-1 binary system«, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, 358 (3): 851–859, arXiv:astro-ph/0501102, Bibcode:2005MNRAS.358..851Z, doi:10.1111/j.1365-2966.2005.08796.x Note: for radius and luminosity, see Table 1 with d=2 kpc.
  8. Hadrava, Petr (15.–21. september 2007), »Optical spectroscopy of Cyg X-1«, Proceedings of RAGtime 8/9: Workshops on Black Holes and Neutron Stars, Opava, Czech Republic: 71, arXiv:0710.0758, Bibcode:2007ragt.meet...71H
  9. Staff (10. junij 2003), Integral's view of Cygnus X-1, ESA, pridobljeno 20. marca 2008
  10. Mirabel, I. Félix; Rodrigues, Irapuan (2003), »Formation of a Black Hole in the Dark«, Science, 300 (5622): 1119–1120, arXiv:astro-ph/0305205, Bibcode:2003Sci...300.1119M, doi:10.1126/science.1083451, PMID 12714674

Koordinati: Sky map 19h 58m 21.6756s, +35° 12′ 05.775″