Pojdi na vsebino

Kot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ostri kot
Pravi kot
Topi kot
Iztegnjeni kot
Vdrti kot
Polni kot

Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem. Ta dva poltraka se imenujeta kraka kota, njuno skupno izhodišče pa vrh kota. Kote se običajno označuje z malimi črkami grške abecede: α (alfa), β (beta), γ (gama), δ (delta), ε (epsilon), φ (fi), ...

Kot lahko (zlasti v povezavi s trigonometrijskimi funkcijami) pomeni tudi zasuk poltraka okoli izhodišča. V tem primeru je kot lahko tudi večji od polnega kota (večji od 360°).

Kot, ki ima vrh V, kraka pa potekata skozi točki A in B se označi (vrh kota označuje srednja črka).

Enote za merjenje kotov

[uredi | uredi kodo]

Velikost kota (krajše kar kot) se meri z naslednjimi enotami:

Posebni koti

[uredi | uredi kodo]
  • kot nič meri 0° oz 0 (rad).
  • ostri kot meri manj kot 90° oz π/2 (rad).
  • pravi kot, običajno označen z R (včasih tudi z L), meri 90° oz π/2 (rad).
  • topi kot meri več kot 90° oz π/2 (rad) in manj kot 180° oz π (rad).
  • iztegnjeni kot meri 180° oz π (rad).
  • vdrti kot meri več kot 180° oz π (rad) in manj kot 360° oz 2*π (rad).
  • polni kot meri 360° oz 2*π (rad).
  • izbočeni kot meri manj kot 180°

Relacije med koti

[uredi | uredi kodo]

Nekatere pare kotov povezujejo posebne zveze:

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Predstavnosti o temi Kot v Wikimedijini zbirki