Kloksacilin
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | (v Sloveniji ni registriran)[1] |
AHFS/Drugs.com | Micromedex Detailed Consumer Information |
Nosečnostna kategorija |
|
Način uporabe | peroralno, i.m. |
Oznaka ATC | |
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 37 do 90 % |
Vezava na beljakovine | 95 % |
Razpolovni čas | 30 min do 1 ure |
Izločanje | skozi ledvice in z žolčem |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.000.468 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C19H18ClN3O5S |
Mol. masa | 435,88 g·mol−1 |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Kloksacilin je penicilinski antibiotik,[2] ki se uporablja v zdravljenju številnih bakterijskih okužb,[3] kot so impetigo, celulitis, pljučnica, septični artritis in vnetje zunanjega ušesa.[3] Spada med tako imenovane antistafilokokne antibiotike, saj je načeloma učinkovit pri zdravljenju okužb s stafilokoki;[4] ni učinkovit pri okužbah, ki jih povzroča proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA).[2] Uporablja se peroralno (skozi usta) in v obliki intramuskularne injekcije.[3]
Neželeni učinki vključujejo slabost, drisko in preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaksijo.[3] Lahko pride tudi do driske zaradi okužbe s Clostridium difficile.[2] Pri posameznikih, pri katerih je ob uporabi penicilinskih antibiotikov prišlo do preobčutljivostne reakcije, se uporaba kloksacilina odsvetuje.[3] Podatki kažejo, da je uporaba med nosečnostjo relativno varna.[3]
Kloksacilin so patentirali leta 1960 ter ga odobrili za klinično uporabo leta 1965.[5] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[6] V Sloveniji ni registriranega zdravila s kloksacilinom.[1]
Mehanizem delovanja
[uredi | uredi kodo]Gre za polsintezni penicilinski antibiotik, ki deluje proti stafilokokom, ki proizvajajo betalaktamaze.
Farmakokinetika
[uredi | uredi kodo]Kloksacilin se za razliko od nekaterih drugih benzilpenicilinov absorbira iz prebavil po peroralni uporabi, vendar je absorpcija omejena.[4]
Družba in kultura
[uredi | uredi kodo]Kloksacilin so odkrili in razvili pri podjetju Beecham (danes GlaxoSmithKline).[7]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BJENALISTI%5D=1)+(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_kloksacilin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 18. 3. 2021.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 »Cloxacillin (Professional Patient Advice)«. www.drugs.com. Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 10. decembra 2016.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 World Health Organization (2009). Stuart MC, Kouimtzi M, Hill SR (ur.). WHO Model Formulary 2008. World Health Organization. str. 98, 100, 110–111, 586, 602, 614, 623. hdl:10665/44053. ISBN 9789241547659.
- ↑ 4,0 4,1 Kovačič, Alenka, Locatelli, Igor, Mrhar, Aleš (2010). Farmakokinetika penicilinskih antibiotikov: preklop iz intravenske na peroralno terapijo. Zdravstveno varstvo, letnik 49, številka 4, str. 211-218.
- ↑ Fischer, Janos; Ganellin, C. Robin (2006). Analogue-based Drug Discovery (v angleščini). John Wiley & Sons. str. 490. ISBN 9783527607495. Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2016.
- ↑ World Health Organization (2019). World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019. Geneva: World Health Organization. hdl:10665/325771. WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
- ↑ David Greenwood (2008). Antimicrobial drugs: chronicle of a twentieth century medical triumph. Oxford University Press US. str. 124–. ISBN 978-0-19-953484-5. Arhivirano iz spletišča dne 6. junija 2013. Pridobljeno 18. novembra 2010.