Pojdi na vsebino

Jidiš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jidiš
ייִדיש yidish
Izgovarjavaˈjɪdɪʃ
Materni jezikArgentina, Avstralija, Avstrija, Belorusija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Kanada, Francija, Nemčija, Madžarska, Izrael, Latvija, Litva, Mehika, Moldavija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Rusija, Švedska, Ukrajina, Združeno kraljestvo, ZDA in drugje
Št. maternih
govorcev
(nedatirano število 1,5 milijona)[1]
11 milijonov L2 govorcev
PisavaHebrejska abeceda (Jidiš abeceda)
Uradni status
Uradni jezik
 Ukrajinska ljudska republika (1918-1921)
 Židovska avtonomna oblast, Rusija[navedi vir]
Priznani manjšinski
jezik
Regulatorni uradnega telesa;
YIVO de facto
Jezikovne oznake
ISO 639-1yi
ISO 639-2yid
ISO 639-3yidvključene oznake
Posamezne oznake:
ydd – Vzhodni jidiš
yih – Zahodni jidiš
Glottologyidd1255
Linguasphere52-ACB-g = 52-ACB-ga (Zahod) + 52-ACB-gb (Vzhod); skupaj 11 varietet

Jidiš (יידיש, jidiš ali אידיש, idiš, dobesedno »judovski«) je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreninami. Govorijo ga judovske skupnosti po svetu. Za razliko od drugih germanskih jezikov, ki uporabljajo latinico, se jidiš zapisuje s hebrejsko pisavo.

Jezik izvira iz aškenaške kulture, ki se je približno od 10. stoletja dalje razvila v Porenju in se nato razširila v srednjo in vzhodno Evropo ter sčasoma na druge celine. V najzgodnejših virih se jezik imenuje מאמע - לשון (lošn, dobesedno »materni jezik«). Velik del svoje zgodovine je bil jidiš prvi jezik Aškenazov. Vzhodni in zahodni jidiš se najizraziteje razlikujeta po tem, da vzhodno narečje vsebuje številne besede slovanskega izvora. Medtem ko ima zahodni jidiš danes malo govorcev, je vzhodni jidiš še vedno razširjen.

Jidiš je matični jezik večine hasidijskih skupnosti po svetu, zlasti pred 2. svetovno vojno pa so ga govorili med judovskimi skupnostmi v Evropi.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Yiddish, Eastern, on Ethnologue. Retrieved 29 June 2013.