Pojdi na vsebino

Harold Delos Babcock

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Harold Delos Babcock
Rojstvo24. januar 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1][2]
Edgerton[d]
Smrt8. april 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2] (86 let)
Pasadena[d]
NarodnostZdružene države Amerike ameriška
Državljanstvo ZDA
Poklicastronom

Harold Delos Babcock, ameriški astronom, * 24. januar 1882, Edgerton, Wisconsin, ZDA, † 8. april 1968, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Babcock je največ raziskoval na področju spektroskopije Sonca. Leta 1962 je objavil sodobno teorijo o nastanku Sončevih peg. Pojasnil je, da imajo mnoge zvezde močna magnetna polja. To delo je opravil na observatorijih na Mt. Wilsonu in Mt. Palomarju. Njegov delovni postopek lahko odkriva obstoj magnetnega polja samo v posebnih razmerah. Če bi na primer iz velike razdalje opazovali Sonce, ne bi po njegovem postopku odkrili na njem magnetnih polj. Zato ni vedno jasno ali imajo vse zvezde močna magnetna polja.

Izdelal je karto porazdelitve magnetnega polja čez Sončevo površino.

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Leta 1953 je prejel Medaljo Bruceove. Tudi njegov sin Horace Welcome je bil astronom.

Poimenovanja

[uredi | uredi kodo]

Asteroid 3167 Babcock se imenuje po obeh astronomih, Haroldu in sinu Horaceu. Prav tako se po Haroldu imenuje krater Babcock na Luni.

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]