Gustav Robert Kirchhoff
Gustav Robert Kirchhoff | |
---|---|
Rojstvo | 12. marec 1824[1][2][…] Königsberg[d][1][3][4] |
Smrt | 17. oktober 1887[1][2][…] (63 let) Berlin, Nemčija[1][3][4] |
Bivališče | Nemško cesarstvo |
Narodnost | nemška |
Področja | fizika, kemija |
Ustanove | Univerza Berlin, Breslau in Heidelberg, |
Alma mater | Univerza v Königsbergu |
Mentor doktorske disertacije | Otto Hesse |
Drugi študijski mentorji | |
Doktorski študenti | Ernst Schröder (1862) Jacob Lüroth (1865) Max Noether (1868) Loránd Eötvös (1870) Hermann Aron (1873) Gabriel Lippmann (1875) Theodor Adrian (1882) Johannes Knoblauch (1882) |
Poznan po | Kirchhoffov zakon električnega tokokroga Kirchhoffov zakon o toplotnem sevanju Kirchhoffov zakon o spektroskopiji Kirchhoffov zakon o termokemiji |
Pomembne nagrade | Rumfordova medalja (1862) Davyjeva medalja (1877) Matteuccijeva medalja (1877) |
Zakonec | Clara Richelot |
Gustav Robert Kirchhoff [gústav róbert kírhof], nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Kirchhoff je bil sin pravnika Friedricha Kirchhoffa in Johanne Henriette Wittkejeve. Študiral je na Albrehtovi Univerzi v Königsbergu, kjer je diplomiral leta 1847. Fizikalna in matematična predavanja sta na univerzi tedaj vodila Neumann in Richelot. Kirchhoff se je poročil s Claro Richelotovo, hčerko svojega profesorja matematike Richelota. Istega leta je odšel v Berlin, kjer je ostal, dokler ni dobil profesorskega mesta v Breslauu (sedaj Wroclaw).
Kasneje je bil profesor fizike na univerzah v Heidelbergu in Berlinu. V elektriki sta znana njegova izreka, Kirchhoffova izreka za mreže, ki ju je odkril leta 1845 še kot študent. Nanašata se na porazdelitev električne napetosti v električnih krogih. Svojo raziskavo o električnih krogih je podal kot seminarsko nalogo in je kasneje postala njegova doktorska dizertacija.
Z Bunsenom velja za utemeljitelja spektralne analize. Leta 1859 sta skonstruirala prvi spektrograf na prizmo. Tega leta je s takšnim postopkom Bunsen pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorbcijske črte v Sončevem spektru. Leta 1860 sta z istim postopkom odkrila nova kemična elementa rubidij in cezij. Po tem postopku se snov, ki se jo proučuje, pričvrsti na platinasto žico, se z Bunsenovim gorilnikom žari in opazuje s spektrografom. Po Fresnelu je razvil Huygensovo valovno načelo. Delal je pomembne raziskave prenosa toplotnega sevanja. Leta 1859 je oblikoval zakon o toplotnem sevanju in ga leta 1861 dokazal. Leta 1862 je skoval izraz sevanje »črnega telesa«.
V Heidelbergu je z matematikom Koenigsbergerjem vodil matematično-fizikalni seminar po vzoru Neumannovega iz Königsberga. Na seminar sta med drugimi hodila Schuster in Kovalevska. Leta 1875 je Kirchhoff sprejel prvo stolico, posebej posvečeno teoretični fiziki v Berlinu.
Na področju spektroskopije je podal tri zakone, ki opisujejo spektralno sestavo svetlobe, ki jo sevajo razbeljena telesa. Pri tem je izhajal iz dela Alterja in Ångströma. Njegovi zakoni so:
- vroče trdno telo seva svetlobo z zveznim spektrom,
- vroč redek plin seva svetlobo s spektralnimi črtami pri nezveznih valovnih dolžinah, oziroma določenih barvah, kar je odvisno od energijskih nivojev atomov v plinu (glej tudi emisijski spekter),
- vroče trdno telo, ki ga obdaja hladen redek plin (hladnejši od telesa), seva svetlobo s skoraj zveznim spektrom in ima vrzeli pri nezveznih valovnih dolžinah, kar je odvisno od energijskih nivojev atomov v plinu (glej tudi absorpcijski spekter).
Obstoj nezveznih spektralnih črt je kasneje pojasnil Bohrov model atoma, ki je vodil do razvoja kvantne mehanike.
Kirchhoffa so pokopali na pokopališču v berlinskem predelu Schöneberg, le nekaj metrov stran od groba bratov Grimm.
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Nagrade
[uredi | uredi kodo]Za svoje raziskave o spekralnih črtah Sončevega sevanja in inverziji svetlih črt v spektru umetne svetlobe je leta 1862 prejel Rumfordovo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.
Poimenovanja
[uredi | uredi kodo]Po njem se imenuje asteroid glavnega pasu 10358 Kirchhoff.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Kirchhoff-Bunsenov zakon
- Kirchhoffov izrek (teorija grafov)
- Kirchhoffove enačbe (dinamika tekočin)
- Piola-Kirchhoffov napetostni tenzor
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118723146 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 А. Гершун Кирхгоф, Густав Роберт // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1895. — Т. XV. — С. 147.
- ↑ 4,0 4,1 www.accademiadellescienze.it
Viri
[uredi | uredi kodo]- Strnad, Janez (2010), Fiziki, 7. del, Ljubljana: Modrijan, str. 66–74, COBISS 53716736, ISBN 978-961-241-424-5
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Akademsko drevo Gustava Roberta Kirchhoffa na Physics Tree (angleško)
- Stran o Gustavu Robertu Kirchhoffu Univerze svetega Andreja (angleško)
- Gustav Robert Kirchhoff na Projektu Matematična genealogija (angleško)
- Rojeni leta 1824
- Umrli leta 1887
- Nemški fiziki
- Nemški univerzitetni učitelji
- Nemški akademiki
- Predavatelji na Univerzi v Heidelbergu
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Člani Madžarske akademije znanosti
- Odkritelji kemičnih elementov
- Prejemniki Rumfordove medalje
- Prejemniki Davyjeve medalje
- Prejemniki Matteuccijeve medalje
- Gustav Robert Kirchhoff