Grb Armenije
| Grb Armenije | |
|---|---|
 | |
| Različice | |
 Ščit armenskega grba | |
| Nosilec grba | Republika Armenija |
| Sprejet | 19. april 1992 |
| Ščit | V prvem polju: rdeča, zlat korakajoč lev obrnjen v heraldično levo, za levom je zlat križ.
V drugem polju: modra, rumen dvoglavi orel. V tretjem polju: modra, zlata stilizirana cvetlica med dvema zlatima sokoloma, ki sta oba obrnjena stran od cvetlice. V četrtem polju: rdeča, zlato kronan zlat korakajoči leopard, ki drži križ enake barve. V sredini je še en ščit, na katerem je prikazana gora Arat, vodovje in Noetova barka. |
| Ščitonosec | Zlat orel in lev; oba obrnjena stran od ščita. |
| Podstavek | Pšenica, pero, zlomljena veriga, trak in meč. |
Grb Armenije je bil sprejet 19. aprila 1992, po osamosvojitvi. Temelji na grbu Prve Armenske republike.
Pomen grba
[uredi | uredi kodo]Prvo polje predstavlja znak dinastije Bagratuni, ki je vladala v srednjem veku, med 7. in 11. stoletjem. V tem obdobju se je Armenija razcvetela, kot državna tvorba.
Drugo polje predstavlja dinastijo Arsacidov, ki je prva vladala krščanski Armeniji. Treba je omeniti, da je Armenija pod Arsacidi obveljala kot prva krščanska država.
V tretjem polju dva heraldična sokola predstavljata dolžino armenskega ozemlja v času vladavine dinastije Artaxiad, ki je vladala v 1. stoletju pred našim štetjem.
V četrtem polju je znak dinastije Rubenidov, ki je vladala srednejveški Armeniji, dokler je niso osvojili Mameluki in Turki.
V sredinskem ščitu je gora Ararat, ki je armenski nacionalni simbol. Nad goro je predstavljena Noetova barka, ki naj bi se ustavila ravno pod goro Ararat.
Orel kot ščitonosec predstavlja tako rodbini Arsacidov in Artaxiadov. Lev pa predstavlja dinastiji Bagratunov in Rubenidov.