Fran Šuklje
za hrvaškega geologa in paleontologa glej Fran Šuklje (geolog)
Fran Šuklje | |
---|---|
Rojstvo | 24. oktober 1849 Ljubljana |
Smrt | 18. avgust 1935 (85 let) Novo mesto |
Državljanstvo | Avstrijsko cesarstvo Avstro-Ogrska Država Slovencev, Hrvatov in Srbov SHS Kraljevina Jugoslavija |
Poklic | politik, zgodovinar |
Otroci | Franc, Minka, Vladimir, Milan, Janko, Lujo |
Starši | Martin Šuklje in Ana Šuklje (rojena Grüneis) |
Sorodniki | Vladimir Šuklje (vnuk), Gizela Šuklje (vnukinja), Svetozara Šuklje (vnukinja), Lujo Šuklje (vnuk), Rapa Šuklje (vnukinja), Majolka Šuklje (vnukinja) |
Nagrade | Leopoldov red |
Fran Šuklje [fràn šúklje], slovenski politik, * 24. oktober 1849, Ljubljana, † 18. avgust 1935, grad Kamen (Novo mesto).
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Oče mu je bil davkar Martin, mati mu je bila Ana (roj. Grüneis). Še preden je maturiral je kot prostovoljec sodeloval v avstrijsko-pruski vojni leta 1866; med bitko pri Hradcu Královém je bil ranjen in ujet, a je bil že kmalu izpuščen zaradi premirja.
Po vrnitvi je opravil maturo, nakar se je vpisal na Univerzo na Dunaju, kjer je študiral pravo in filozofijo ter leta 1872 končal rigoroz iz zgodovine (bil je Knafljev štipendist). Po vrnitvi na Kranjsko je opravil učiteljske izpite in postal gimnazijski profesor; učil je v Ljubljani, Gorici, Novem mestu in na Dunajskem Novem mestu.
Leta 1882 je vstopil v aktivno politično življenje, ko je bil izvoljen v ljubljanski mestni svet. Naslednje leto je bil izvoljen v kranjski deželni zbor kot dolenjski poslanec, leta 1885 pa še v dunajski državni zbor. Med letoma 1884 in 1885 je izdajal provladni Ljubljanski list. Leta 1889 je bil ponovno izvoljen v deželni zbor in leta 1891 v državni zbor. Toda leta 1894 je zapustil državni zbor; pozneje je postal dvorni svetnik. Leta 1897 se je vrnil v državni zbor, leta 1903 bil še enkrat izvoljen, leta 1906 pa ponovno v kranjski deželni zbor.
Kot deželni in državni poslanec je bil od leta 1889 skupaj z baronom Jožefom Schweglom glavni pobudnik za gradnjo dolenjske železnice, vse do njene otvoritve leta 1893.
Leta 1908 je postal deželni glavar Kranjske. Predčasno je zaradi strankarskih nesoglasij z Ivanom Šusteršičem leta 1911 odstopil tako s pozicije deželnega glavarja kot iz Slovenske ljudske stranke. S tem se je končala njegova aktivna udeležba v politiki.
Leta 1889 mu je cesar Franc Jožef I. za njegove zasluge podelil viteški naslov Leopoldovega reda in ga leta 1908 povzdignil v dedni plemiški stan (plemeniti Šuklje).
Oktobra 1918 je predlagal, da bi bila vsa Istra del Slovenije. Tej ideji sta nasprotovala Ivan Tavčar in Ivan Hribar.[1]
Umrl je 18. avgusta 1935 na gradu Kamen, kjer je živel od svoje upokojitve.
Po njem se danes imenuje ulica v Novem mestu.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kranjec, Silvo. »Šuklje Fran«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- Šuklje, Fran. Iz mojih spominov. Katoliško tiskovno društvo, Ljubljana 1926–1929 (COBISS)
- Rugále, Mariano; Preinfalk, Miha. Blagoslovljeni in prekleti. Del 1, Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Viharnik, Ljubljana 2010. (COBISS) ISBN 978-961-6057-77-6
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Fran Šuklje – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ »Zakaj je Hrvaška dobila Savudrijo, čeprav tam niso živeli Hrvati«. siol.net. Pridobljeno 13. septembra 2022.
- Rojeni leta 1849
- Umrli leta 1935
- Slovenski zgodovinarji
- Slovenski politiki
- Slovenski publicisti
- Veterani avstrijsko-pruske vojne
- Poslanci kranjskega deželnega zbora
- Člani Reichsrata (Avstrija)
- Deželni glavarji Kranjske
- Vojni ujetniki avstrijsko-pruske vojne
- Ljudje, po katerih so poimenovali ulico
- Častni meščani Ljubljane