Cellinijeva solnica
| Cellinijeva solnica | |
|---|---|
| italijanščina: Saliera | |
 | |
| Umetnik | Benvenuto Cellini |
| Leto | 1543 |
| Vrsta | Delno emajlirana zlata skulptura |
| Mere | 26 cm × 33,5 cm |
| Kraj | Kunsthistorisches Museum, Dunaj |
Cellinijeva solnica(na Dunaju imenovana Saliera) je delno emajlirana zlata namizna skulptura Benvenuta Cellinija. Končana je bila leta 1543 za Franca I. po modelih, ki so bili pripravljeni mnogo let prej za kardinala Ippolita d'Esteja.
Solnica je edino ohranjeno delo iz plemenite kovine, ki ga je mogoče zanesljivo pripisati Celliniju. Nastala je v manierističnem slogu pozne renesanse in alegorično prikazuje Terra e Mare (Kopno in morje).[1] V Cellinijevem opisu je morje predstavljala moška figura, ki je ležala poleg ladje za držanje soli; zemljo je »oblikoval kot žensko« in blizu nje postavil tempelj, ki je služil kot posoda za poper.[2][3] Solnica je izdelana iz slonovine, valjanega zlata in steklastega emajla. Zlato ni ulito v kalup, temveč ročno vkovano v svojo občutljivo obliko. Visoka je približno 26 cm. Osnova je široka približno 33,5 cm in ima ležaje za valjanje.
Habsburžani so jo pridobili kot darilo Karla IX. tirolskemu nadvojvodi Ferdinandu II., ki je bil Karlov pooblaščenec na njegovi poroki z Elizabeto Avstrijsko.[4] Prvotno je bila del habsburške umetniške zbirke na gradu Ambras, vendar je bila v 19. stoletju prenesena v Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju.
Kraja in odkritje
[uredi | uredi kodo]11. maja 2003 so iz Umetnostnozgodovinskega muzeja ukradli Solnico, ki je bila takrat zaradi rekonstrukcijskih del prekrita z gradbenimi odri. Tat je sprožil alarme, vendar so bili ti prezrti kot lažni in kraja je ostala neodkrita do 8.20 zjutraj.[5] Muzej je ponudil nagrado v višini 1.000.000 € za najdbo. Solnica je bila najdena 21. januarja 2006, zakopana v svinčeni škatli v gozdu blizu mesta Zwettl v Avstriji, približno 90 km severno od Dunaja. Tat, Robert Mang,[6][7] se je predal, potem ko je policija objavila fotografije nadzornih kamer osumljenca, ki so jih kasneje prepoznali znanci.[8]
Skulptura je zavarovana za približno 60 milijonov dolarjev (približno 68,3 milijona dolarjev (v ameriških dolarjih za leto 2012, prilagojenih CPI[9])) s strani Uniqa Insurance Group, avstrijske zavarovalnice.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Janson, Horst Woldemar; Janson, Anthony F. (2004). History of Art: The Western Tradition (v angleščini). Prentice Hall Professional. ISBN 978-0-13-182895-7.
- ↑ The Autobiography of Benvenuto Cellini by Benvenuto Cellini.
- ↑ Kleiner, Fred S. (21. februar 2012). Gardner's Art through the Ages: A Global History, Volume II (Book Only) (v angleščini). Cengage Learning. ISBN 978-1-133-71115-5.
- ↑ »Selected masterpieces«. www.khm.at (v angleščini). Pridobljeno 20. aprila 2023.
- ↑ »KHM B2B - Start«. booking.khm.at. Pridobljeno 20. aprila 2023.
- ↑ Bernstein, Richard (26. januar 2006). »For Stolen Saltcellar, A Cellphone Is Golden«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 20. aprila 2023.
- ↑ »Famed 'La Saliera' sculpture back on display in Vienna«. Reuters (v angleščini). 28. februar 2013. Pridobljeno 20. aprila 2023.
- ↑ Police find stolen £36m figurine". BBC Online. January 22, 2006. Retrieved 2011-01-28.
- ↑ Inflation Calculator: Bureau of Labor Statistics". Bls.gov. August 23, 2012. Retrieved 2012-11-18.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]