Bitka pri Lechfeldu

Druga bitka pri Lechfeldu
Del madžarskih vdorov v Evropo
Bitka pri Lechfeldu, ilustracija Sigmunda Meisterlina v kodeksu Zgodovina Nürnberga (1457)
Datum 10.–12. avgust 955 Prizorišče ravnica Lechfeld pri Augsburgu, Bavarska Izid odločilna zmaga Nemcev
Udeleženci
Nemško kraljestvo Saška in Turingija Bavarska Švabska Češka	Kneževina Ogrska
Poveljniki in vodje
Kralj Oton I. • Konrad Rdeči Lorenski  † • Burchard III. Švabski • Boleslav I. Češki	Horka Bulcsú (usmrčen) • Lél (usmrčen) • Súr (usmrčen) • Taksony Ogrski
Moč
7.000–9.000 težkih konjenikov augsburška garnizija	8.000–10.000 konjenikov lokostrelcev pehota oblegovalni stroji
Žrtve in izgube
težke	večina ubita

Bitka pri Lechfeldu (tudi Bitka na Leškem polju) je bila niz vojaških spopadov od 10. do 12. avgusta 955, v katerih so nemške sile cesarja Otona I. Velikega uničile ogrsko vojsko pod vodstvom harke Bulcsúja in poglavarjev Léla in Súra. Z nemško zmago so se končali nadaljnji vpadi Ogrov v krščansko Evropo.

Ogri so konec junija ali v začetku julija 955 z 8.000–10.000 konjeniki lokostrelci, pešaki in oblegovalnimi stroji napadli Vojvodino Bavarsko. Njihov cilj je bil spopasti se z glavnino Otonove vojske in jo uničiti. Ogri so oblegali Augsburg na reki Lech. Oton je šel obleganemu mestu na pomoč z 8000 težkimi konjeniki, razdeljenimi na osem legijonov.

Ko se je Oton 10. avgusta približal Augsburgu, so Ogri v nepričakovanem napadu uničili Otonovo češko predhodnico. Ogrski vojaki so začeli pleniti njen tabor, potem pa jih je vojvoda Konrad Rdeči Lorenski s težko konjenico razgnal. Oton je zatem z glavnino svoje vojske napadel Ogre, ki so zapirali pot do Augsburga. Nemška težka konjenica je v bojih mož na moža premagala lahko oborožene in oklepljene Ogre, ki so se urejeno umaknili. Oton jih ni zasledoval. Vrnil se je v Augsburg, kjer je prenočil, in poslal glasnike vsem lokalnim nemškim silam, da zasedejo rečne prehode v vzhodni Bavarski in preprečijo, da bi se Ogri vrnili v domovino. 11. in 12. avgusta se je poraz Ogrov pretvoril v katastrofo, ker so obilen dež in poplave upočasnile njihov umik in omogočili nemškim četam, da so jih ulovili in vse pobili. Ujete ogrske poveljnike so odpeljali v Augsburg in obesili.

Nemška zmaga je obranila Kraljevino Nemčijo in za vedno ustavila vdore nomadov v Zahodno Evropo. Otona je njegova vojska po zmagi razglasila za cesarja in očeta domovine. Oton je bil leta 962 okronan za svetega rimskega cesarja, predvsem zaradi svojega okrepljenega položaja po zmagi pri Lechfeldu.

Sklic

Viri

• Beeler, John (december 1973). Warfare in Feudal Europe, 730–1200. Cornell University Press. ISBN 978-0-8014-9120-7.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
• Bowlus, Charles R. (2016) [2006]. The Battle of Lechfeld and its Aftermath, August 955: the End of the Age of Migrations in the Latin West. Oxon: Routledge. ISBN 978-0-7546-5470-4.
• Delbrück, Hans (1982) [1923]. History of the Art of War, Volume Three: Medieval Warfare. Lincoln and London: University of Nebraska Press. ISBN 0-8032-6585-9.
• Platschka, Alfred. »Die Schlacht auf dem Lechfeld« (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. julija 2011. Pridobljeno 9. avgusta 2011.
• Widukind of Corvey. The Deeds of the Saxons.
• Weir, William (2009). 50 Battles That Changed the World: The Conflicts That Most Influenced the Course of History. Savage, MD: Barnes and Noble Books. ISBN 0-7607-6609-6.