Pojdi na vsebino

Balh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Balh

بلخ
Ruševine Masjid Sabz (Zelene mošeje) (julij 2001)
Ruševine Masjid Sabz (Zelene mošeje) (julij 2001)
Balh se nahaja v Afganistan
Balh
Balh
Položaj Baklha v Afganistanu
Koordinati: 36°45′N 66°54′E / 36.750°N 66.900°E / 36.750; 66.900
Država Afganistan
ProvincaBalh
OkrožjeBalh
Nadm. višina
1.198 ft (365 m)
Prebivalstvo
 (2006)
 • Mesto
77.000
Časovni pas+ 4.30

Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu. Balh je zdaj majhno mesto v provinci Balh, približno 20 km severozahodno od upravnega središča province Mazar-e Šarifa in 74 km južno od Amu Darje. V preteklosti je bil največje mesto v Horasanu. Marko Polo ga je opisal kot »razkošno in veličastno mesto«.[1]

Stari Grki so mesto imenovali Baktra, iz katerega izvira ime pokrajine Baktrije. Večina mesta je v razvalinah. Pred mestom je bil velik budistični samostan, kasneje znan kot Naubahar ali Nava Vihāra (sanskrt).[2]

Francoski budistka Alexandra David-Néel z Balhom povezuje mitološko krajestvo Shambhala in domneva, da ime Balh izvira iz staroperzijskega izraza Sham-i-Bala, ki pomeni vzvišena svetloba.[3] Gurdjieffian J. G. Bennett špekulira, da je bil Shambalha baktrijski sončni tempelj Shams-i-Balkh.[4]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Karta Baktrije s prestolnico Balh (Bactres)

Balh je bil domnevno prvo mesto, v katerega so se v obdobju 2000-1500 pr. n. št. preselila plemena iz zgornjega porečja Amu-Darje. [5] Arabci so ga zaradi njegove častitljive statosti imenovali Umm Al-Belaad – Mati mest. Mesto je bilo tradicionalno središče zoroastrstva[6] Ime Zarisaspa, ki je ali drugo ime za Balh ali ime dela mesta, bi lahko izhajalo iz imena pomembnega zoroastrskega svetišča ognja Azar-i-Asp.[6] Za Balh se domneva, da je prav v njem Zaratustra prvič oznanjal svojo vero, in v njem tudi umrl.

Ker je bil Balh središče prvega indo-iranskega kraljestva[7] (Baktrija, Daksia, Buhdi), so nekateri znanstveniki prepričani, da so se Indo-Iranci ravno od tu v več valovih razširili v severovzhodni Iran in Sistan, kjer so postali sedanji sedanji Perzijci, Tadžiki, Paštuni in Baluči. Regija, ki je zaradi podnebnih sprememb zdaj pustinja, je bila v antiki zelo rodovitna. Ustanovitev kraljestva se pripisuje Gajomartu, po perzijski legendi prvemu kralju na svetu. Balh je bil že zelo zgodaj rival Ekbatane, Niniv in Babilona.

Armenski viri trdijo, da je bil Balh prestolnica Arsakidske dinastije Partskega cesarstva. Po izročilu je v mestu stal starodaven Anahitin tempelj, tako bogat, da je stalno izzival plenilce. Aleksander Veliki se je po uboju kralja Balha poročil z Roksano Baktrijsko.[8] Balh je postal prestolnica grško-baktrijskega kraljestva, katero so tri leta (208-206 pr. n. št.) oblegali Selevkidi. Po razpadu grško-baktrijskega kraljestva so do prihoda Arabcev v njem vladali Indo-Skiti, Parti, Indo-Parti, Kušani, Indo-Sasanidi, Kidariti, Heptaliti in Sasanidi.

Sodobni Balh

[uredi | uredi kodo]

Modernizacija Balha se je začela leta 1934, ko je bilo zgrajeno osem ulic, več javnih zgradb in bazarjev. V mestu je središče bombažne industrije, strojenja ovčjega krzna, ki je na Zahodu znano kot karakul, in poljedelskih pridelkov, zlasti mandljev in melon.

Arheološka najdišča in muzeji so v zadnjih vojnah predmet nezakonitih izkopavanj in kraje.[9]

Glavne znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Ruševine starodavnega Balha

[uredi | uredi kodo]
Ostanki grškega kapitela, odkritega v Balhu

Stare budistične zgradbe so se izkazale za bolj trpežne od kasnejših islamskih.

Stupa Top-Rustam ima pri temeljih premer 46 m, na vrhu pa 27 m. V notranjosti so štirje vkopani polkrožni oboki, do katerih od zunaj vodijo štirje prehodi. Zgrajena je iz na soncu sušenih kvadratnih zidakov s stranico 60 cm, debelih 10 do 13 cm. Takht-e Rustam (Rustamov prestol) ima obliko klina z različno dolgimi stranicami. Zgrajen je iz pregnetene zmesi blata in slame. Možno je, da gre za ruševine Nava Vihara, ki jih je opisal kitajski budistični menih Xuanzang (602–664). V soseščini so ostanki tudi številnih drugih stup.[10]

Druge zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

V Balhu in njegovi okolici tudi več drugih zanimivosti:

  • ostanki obzidja, dolgi približno 10 km[11]
  • severno od njega je drugo utrjeno območje, imenovano Balu Hisar[11]
  • Tepe Zargaran je umetno zgrajena gomila s plastmi iz najmanj 2. stoletja n. št.
  • s ploščicami obloženi timuridsko svetišče Khwaja Abu Nasr Parsa, zgrajeno leta 1460/1461
  • medresa Sajid Subhan Kuli Kana iz 17. stoletja z enim ohranjenim ivanom
  • svetišče in mošeja Khwaja Nasr Parsa
  • grob Rabije Balkhi, verjetno prve pesnice v zgodovini novoperzijske poezije
  • izjemno lepo okrašena Mošeja z devetimi kupolami (Masjid-e Noh Gonbad), imenovana tudi Haji Piyada, je najstarejši islamski spomenik v Afganistanu
  • stupi Tepe Rustam in Takht-e-Rustam[11]

Muzeja

[uredi | uredi kodo]

Muzej v Balhu je bil nekoč drugi največji muzej v Afganistanu, zdaj pa je v veliki meri izropan. [12]

V Muzeju modre mošeje je islamska knjižnica, razstava predmetov, najdenih v ruševinah Balha, dela islamske umetnosti, vključno s Koranom iz 13. stoletja in zbirka afganistanske dekorativne in ljudske umetnosti.

Slavni meščani

[uredi | uredi kodo]

Nam najbolj znani osebi, rojeni v Balhu, sta bila perzijski islamski filozof, teolog, pravnik, pesnik in sufijski mistik Mevlana Dželaludin Rumi (1207-1273) in perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe Ibn Sina (Avicena, okoli 980-1037).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ City of Balkh (antique Bactria). UNESCO World Heritage Centre.
  2. ↑ Litvinovsky, Boris Abramovich. History of civilizations of Central Asia, Volume 3. UNESCO. Motilal Banarsidass, str. 149.
  3. ↑ David-Néel, A. Les Nouvelles Littéraires. 1954, str. 1.
  4. ↑ Bennett, J.G. Gurdjieff: aking a New World.
  5. ↑ Nancy Hatch Dupree. An Historical Guide to Afghanistan. Kabul, Afganistan, 1977.
  6. ↑ 6,0 6,1 William Woodthorpe Tarn. The Greeks in Bactria and India. Ares Publishers, Inc., Chicago. 1984, str. 114–115.
  7. ↑ Iran vi. Iranian Languages and Scripts (1) E. Encyclopaedia Iranica. Pridoljeno 2. junija 2015.
  8. ↑ Lynne O'Donnell (20. oktober 2013). Silk Road jewel reveals more of its treasures. BBC News Magazine. Pridobljeno 20. oktobra 2013.
  9. ↑ Ancient Afghan City Looted Anew. Associated Press, 2002.
  10. ↑ Azad, Arezou (12. december 2013). Sacred Landscape in Medieval Afghanistan Revisiting the Faḍāʾil-i Balkh. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-968705-3.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 City of Balkh (antique Bactria). Pridobljeno 14. marca 2016.
  12. ↑ UNHCR Centre. Pridobljeno 2. junija 2015.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Balkh
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Balh.
  • The Balkh Art and Cultural Heritage Project, ki domuje v Oriental Institute na University of Oxford
  • Mazar-i-Sharif (Balkh)
  • Indigenous Indian civilization prevailed in Balkh, Afghanistan till the second half of tenth century AD Arhivirano 2010-09-20 na Wayback Machine.
  • »Balkh«. Islamic Cultural Heritage Database. Istanbul: Organization of Islamic Cooperation, Research Centre for Islamic History, Art and Culture. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. junija 2013. Pridobljeno 14. marca 2016.
  • ArchNet.org. »Balkh«. Cambridge, Massachusetts, USA: MIT School of Architecture and Planning. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2011. Pridobljeno 14. marca 2016.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Balh&oldid=6253558«