Pojdi na vsebino

Altair

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Atair)
Altair

Altair v ozvezdju Orla.
Opazovalni podatki
Epoha J2000.0      Enakonočje J2000.0 (ICRS)
Ozvezdje Orel
Rektascenzija 19h 50m 46,99855s[1]
Deklinacija +08° 52′ 05,9563″[1]
Navidezni sij (V) 0,76[2]
Značilnosti
Evolucijska stopnja Glavna veja
Spektralni razred A7 V[3]
U−B Barvni indeks +0,09[2]
B−V Barvni indeks +0,22[2]
V−R Barvni indeks +0,14[2]
R−I Barvni indeks +0,13[2]
Tip spremenljivke Delta Ščita[4]
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)−26,1 ± 0,9[3] km/s
Lastno gibanje (μ)RA: +536,23[1] mas/l
Dec.: +385,29[1] mas/l
Paralaksa (π)194,95 ± 0,57[1] mas
Oddaljenost16.73 ± 0.05 sv. l.
(5.13 ± 0.01 pc)
Absolutni izsev (MV)2,22[4]
Podrobnosti
Masa1,79 ± 0,018[5] M
Polmer1,63 do 2,03[5][nb 1] R
Izsev10,6[6] L
Površinska težnost (log g)4,29[7] cgs
Temperatura6.900 do 8.500[5][nb 1] K
Kovinskost [Fe/H]−0,2[5] dex
Vrtenje8,9 ur[6]
Tirna hitrost(v sin i)240[5] km/s
Starost1,2[8] Ga
Druge oznake
Atair, α Orla, α Aql, Alfa Aquilae, Alpha Aql, 53 Aquilae, 53 Aql, BD+08°4236, FK5 745, GCTP 4665.00, GJ 768, HD 187642, HIP 97649, HR 7557, LFT 1499, LHS 3490, LTT 15795, NLTT 48314, SAO 125122, WDS 19508+0852A.[3][9][10]
Sklici na podatkovne baze
SIMBADpodatki

Altair (α Orla (latinizirano v Alfa Orla, okrajšano Alfa Aql, α Aql), je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla in dvanajsta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Trenutno je v G-oblaku—blizu medzvezdnega oblaka, skupka plina in prahu.[11][12] Altair je zvezda tipa A glavne veje z navidezno magnitudo 0,77 in je eno izmed oglišč asterizma Poletni trikotnik (ostali dve oglišči predstavljata Deneb in Vega).[3][13][14] Od Sonca je oddaljena 16,7 svetlobnih let (5,13 parsekov) in je ena izmed najbližjih zvezd, ki jih lahko vidimo s prostim očesom.[15]

Altair se vrti zelo hitro, saj je njegova hitrost na ekvatorju kar 286 km/s.[nb 2][5] To je dobršen delež hitrosti, pri kateri se zvezda raztrešči, 400 km/s.[8] Študija s Palomar Testbed Interferometer je razkrila, da Altair ni sferičen, ampak je sploščen ob polih zaradi visoke hitrosti vrtenja.[16] Ta fenomen so opazile tudi ostale interferometrične raziskave z več teleskopi, ki so delovali v infrardeči svetlobi. Tako je eliptična oblika podprta iz več virov.[5]

Fizikalne značilnosti

[uredi | uredi kodo]
Altair v primerjavi s Soncem

Skupaj z β Orla in γ Orla tvori Altair znano črto zvezd, ki jo včasih poimenujemo kot Orlova družina.[17]

Altair je zvezda glavne veje tipa A z okoli 1,8-krat večjo maso od Sonca in 11-krat večjim izsevom.[5][6] Altair se sunkovito obrača z rotacijsko periodo okoli 9 ur;[6] za primerjavo: Sončev ekvator naredi en popolni obrat v malo več kot 25 dnevih. Zaradi hitrega vrtenja je Altair sferoiden (eliptičen); njegov ekvatorialni premer je za okoli 20 odstotkov večji od polarnega premera.[5]

Satelitska opazovanja, ki so jih opravili leta 1999 z instrumentom Wide Field Infrared Explorer, so pokazali, da se svetlost Altaira rahlo spreminja za nekaj tisočin magnitude z veliko periodami, ki so manjše kot 2 uri.[4] Tako so je leta 2005 identificirali kot spremenljivko tipa Delte Ščita. Njegova svetlobna krivulja se lahko dobro približa s seštevanjem nekaj sinusoid s periodami med 0,8 do 1,5 ur.[4] Zvezda je šibek vir koronalnih radijskih žarkov. Najmočnejši viri se nahajajo okoli zvezdinega ekvatorja. Ta aktivnost je morda posledica konvekcijskih celic, ki se tvorijo na hladnejšem ekvatorju.[8]

[uredi | uredi kodo]

Svetla primarna zvezda ima večzvezdno poimenovanje WDS 19508+0852A in ima tri temne navidezne spremljevalne zvezde, WDS 19508+0852B, C, in D. Komponenta B ni fizično blizu A, saj se nahaja le v približno isti smeri na nebu.[9]

Večzvezdno/dvozvezdno poimenovanje: WDS 19508+0852[10]
Komponenta Primarna Rektascenzija (α)
Enakonočje J2000.0
Deklinacija (δ)
Enakonočje J2000.0
Epoha
opazovanega
razmaka
Kotna
oddaljenost
od
primarne
Položajni
kot
(relativno
na primarno)
Navidezna
magnituda
(V)
Sklic na
bazo podatkov
B A 19h 50m 40,5s+08° 52′ 13″[18] 2007 192,1 287° 9,82 SIMBAD
C A 19h 51m 00,8s+08° 50′ 58″[19] 2007 189,6 107° 10,3 SIMBAD
D A 2007 31,7 97° 11,9

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Zaradi sunkovite rotacije, je Altairov polmer večji na ekvatorju, kot na polih; na ekvatorjih je tudi hladnejši kot na polih.
  2. Iz vrednosti v sin i in i v drugem stolpcu 1. tabele, Monnier et al. 2007.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 van Leeuwen, F. (november 2007), »Validation of the new Hipparcos reduction«, Astronomy and Astrophysics, 474 (2): 653–664, arXiv:0708.1752, Bibcode:2007A&A...474..653V, doi:10.1051/0004-6361:20078357{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Ducati, J. R. (2002). »VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system«. CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues. 2237: 0. Bibcode:2002yCat.2237....0D.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 NAME ALTAIR -- Variable Star of delta Sct type, database entry, SIMBAD. Accessed on line November 25, 2008.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Buzasi, D. L.; Bruntt, H.; Bedding, T. R.; Retter, A.; Kjeldsen, H.; Preston, H. L.; Mandeville, W. J.; Suarez, J. C.; Catanzarite, J. (Februar 2005). »Altair: The Brightest δ Scuti Star«. The Astrophysical Journal (v angleščini). 619 (2): 1072–1076. arXiv:astro-ph/0405127. Bibcode:2005ApJ...619.1072B. doi:10.1086/426704. ISSN 0004-637X.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 5,8 Monnier, J. D.; Zhao, M; Pedretti, E; Thureau, N; Ireland, M; Muirhead, P; Berger, J. P.; Millan-Gabet, R; Van Belle, G; Ten Brummelaar, T; McAlister, H; Ridgway, S; Turner, N; Sturmann, L; Sturmann, J; Berger, D (2007). »Imaging the surface of Altair«. Science. 317 (5836): 342–345. arXiv:0706.0867. Bibcode:2007Sci...317..342M. doi:10.1126/science.1143205. PMID 17540860. See second column of Table 1 for stellar parameters.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: postscript (povezava)
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 Peterson, D. M.; Hummel, C. A.; Pauls, T. A.; in sod. (2006). »Resolving the Effects of Rotation in Altair with Long‐Baseline Interferometry«. The Astrophysical Journal. 636 (2): 1087–1097. arXiv:astro-ph/0509236. Bibcode:2006ApJ...636.1087P. doi:10.1086/497981. See Table 2 for stellar parameters.
  7. Malagnini, M. L.; Morossi, C. (november 1990), »Accurate absolute luminosities, effective temperatures, radii, masses and surface gravities for a selected sample of field stars«, Astronomy and Astrophysics Supplement Series, 85 (3): 1015–1019, Bibcode:1990A&AS...85.1015M{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. 8,0 8,1 8,2 Robrade, J.; Schmitt, J. H. M. M. (april 2009), »Altair - the "hottest" magnetically active star in X-rays«, Astronomy and Astrophysics, 497 (2): 511–520, arXiv:0903.0966, Bibcode:2009A&A...497..511R, doi:10.1051/0004-6361/200811348.{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. 9,0 9,1 HR 7557, database entry, The Bright Star Catalogue, 5th Revised Ed. (Preliminary Version), D. Hoffleit and W. H. Warren, Jr., CDS ID V/50. Accessed on line November 25, 2008.
  10. 10,0 10,1 Entry 19508+0852, The Washington Double Star Catalog Arhivirano 2009-01-31 na Wayback Machine., United States Naval Observatory. Accessed on line November 25, 2008.
  11. »Our Local Galactic Neighborhood«. NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. novembra 2013.
  12. Gilster, Paul (1. september 2010). »Into the Interstellar Void«. Centauri Dreams (v ameriški angleščini). Pridobljeno 26. marca 2017.
  13. Altair, entry, The Internet Encyclopedia of Science, David Darling. Accessed on line November 25, 2008.
  14. Summer Triangle, entry, The Internet Encyclopedia of Science, David Darling. Accessed on line November 26, 2008.
  15. Hoboken, Fred Schaaf (2008). The brightest stars : discovering the universe through the sky's most brilliant stars. New Jersey: John Wiley & Sons, Inc. str. 194. ISBN 978-0-471-70410-2. OCLC 440257051.
  16. Belle, Gerard T. van; Ciardi, David R.; Thompson, Robert R.; Akeson, Rachel L.; Lada, Elizabeth A. (2001). »Altair's Oblateness and Rotation Velocity from Long-Baseline Interferometry«. The Astrophysical Journal (v angleščini). 559 (2): 1155–1164. Bibcode:2001ApJ...559.1155V. doi:10.1086/322340. ISSN 0004-637X.
  17. p. 190, Schaaf 2008.
  18. BD+08 4236B -- Star in double system, database entry, SIMBAD. Accessed on line November 25, 2008.
  19. BD+08 4238 -- Star in double system, database entry, SIMBAD. Accessed on line November 25, 2008.