Antefiks

Etruščanski antefiks iz Vulcija, 1. st. pr. n. št.

Antefiks (lat. antefigere, 'spredaj pritrjen') je čelna opeka oziroma navpični element kot zaključna ploščica na opečnati strehi. V velikih stavbah je bilo čelo antefiksa kamnito in bogato izrezljano, pogosto z ornamentom palmete. V manjših zgradbah so antefiks oblikovali iz keramike, običajno iz terakote, in so bili okrašeni z liki ali drugim okrasjem, še posebej v rimskem obdobju. Iz tega obdobja so jih našli na številnih velikih zgradbah, tudi na zasebnih hišah.

Antefiks se je pojavil na daljših straneh običajno takrat, ko v arhitekturi ni bila uporabljena bočna sima, na ožjih straneh so jih našli pri dvokapnih strehah samo na etruščanskih templjih. Grški antefiksi so bili narejeni po možnosti iz marmorja v obliki palmete, figurativni primeri so razmeroma redki. Na starem italijanskem ozemlju prevladujejo različice iz gline, posebej terakote. Izbira teme je zelo različna: glave mitoloških bitij ali bogov, (Meduza, menade, satiri in Junona), trupla živali (lev, jeleni), prikazni in hibridna bitja (Kentaver).

• 
  Etruščanski antefiks iz Cerveterija, 6. st. pr. n. št.
• 
  Položaj antefiksa na strehi
• 
  Klasicističen antefiks na hiši v Atenah
• 
  Etruščanski antefiks v obliki mitološkega Silena. Walters Art Museum, Baltimore

Viri in sklici

• Chisholm, Hugh, ed. (1911). Encyclopædia Britannica (11th ed.). Cambridge University Press.
• Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86.11-14124-5