Pojdi na vsebino

Admiral Harlamov (rušilec)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Admiral Harlamov
Admiral Harlamov leta 1990
Zgodovina
Rusija
Ime: Admiral Harlamov
Poimenovana po: Nikolaj Mihajlovič Harlamov
Ladjedelnica: Ladjedelnica Jantar, Kaliningrad
Začetek gradnje: 8. julij 1986
Splavitev: 29. junij 1988
Dana v uporabo: 30. december 1989
Vzeta iz uporabe: 1. december 2020[1]
Status: Upokojena
Splošne značilnosti
Razred: Fregat
Izpodriv:
  • 6200 t standardno
  • 7900 t polno
Dolžina: 163 m
Širina: 19 m
Ugrez: 7,8 m
Pogon: 2 gredi, 4 pospeševalne in potovalne plinske turbine, 120.000 KM (89.000 kW)
Hitrost: 35 vozlov (65 km/h)
Doseg: 10.500 navtičnih milj (19.400 km) pri 14 vozlih (26 km/h)
Maksimalna posadka: 300
Senzorji in
procesni sistemi:
1 × Fregat MAE radarski sistem
Oborožitev:
  • 2 × 4 protipodmorniških raket Metel
  • 8 × 8 raket Kinžal
  • 1 × Gibka (3M47)
  • 2 × 1 100 mm topova
  • 4 × 30 mm AK630 Gatlingovi topovi
  • 2 × 4 533 mm torpednih cevi, 53-65 torpedi
  • 2 × RBU-6000 protipodmorniški raketomet
Nosilnost letal: 2 x Ka-27
Objekti za zrakoplove: Vzletišče in hangar

Admiral Harlamov (rusko Адмирал Харламов) je bil raketni rušilec razreda Fregat Ruske vojne mornarice. Bil je del 2. divizije protipodmorniških ladij Severne flote v Severomorsku. Poimenovan je bil po admiralu Nikolaju Mihajloviču Harlamovu, sovjetskemu mornariškemu atašeju v Veliki Britaniji med drugo svetovno vojno in poznejšemu poveljniku Baltske flote.[2] Njegov gredelj je bil položen 8. julija 1986 v Ladjedelnici Jantar, splavljen je bil 29. junija 1988, v uporabo pa je bil predan 30. decembra 1989. Razvoj projekta 1155 Fregat se je začel v Severnem projektno-konstruktorskem biroju leta 1972 pod vodstvom glavnih konstruktorjev Nikolaja Pavloviča Soboljeva in Vasilija Pavloviča Mišina.

Leta 1993 je obiskal kanadsko pristanišče Halifax in ameriško pristanišče Boston, leta 1994 pa nizozemsko pristanišče Rotterdam in Norveško. Obiskal je tudi Švedsko.[3]

Julija 2001 je po nesreči podmornice Kursk skupaj s sestrsko ladjo Admiral Čabanenko cel čas patruljiral območje nesreče skoraj eno leto,[4] pozneje pa več ni zapustil pristanišča. Od leta 2006 je bil v rezervi, 1. decembra 2020 pa je bil upokojen.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »БПК "Адмирал Харламов" вывели из состава Северного флота« [BPK "Admiral Kharlamov" withdrawn from the Northern Fleet]. Vzglyad. 2. december 2020.
  2. »Харламов Николай Михайлович«. abirus.ru. Pridobljeno 24. maja 2022.
  3. S., Berezhnoy (1995). Soviet Navy 1945-1995. Cruisers, large anti-submarine ships, destroyers, Marine collection. Modelist-constructor.
  4. »"Адмирал Харламов" - единственный нестроевой БПК пр. 1155«. navy-korabel.livejournal.com (v ruščini). 17. marec 2015. Pridobljeno 5. januarja 2023.