Pojdi na vsebino

1300

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1270.  1280.  1290.  - 1300. -  1310.  1320.  1330.
Leta: 1297 · 1298 · 1299 · 1300 · 1301 · 1302 · 1303
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Države naslednice Mongolskega cesarstva

[uredi | uredi kodo]
  • 6. januar - Mongolska invazija v Sirijo 1299-1303: Mongoli iz Ilkanata pod vodstvom kana Mahmuda Gazana osvojijo Damask, četudi jim mestna citadela še naprej kljubuje. Del mongolske vojske preganja premagane egiptovske mameluke vse do Gaze.
  • februar - Mongoli se po ukazu Mahmuda Gazana umaknejo iz Sirije, saj za njihove konje primanjkuje krme.
  • julij - Manjša ciprska križarska flota 16-ih galej, ki jih spremlja ilkanatsko odposlanstvo, izkoristi težke trenutke egiptovske mameluške oblasti in zato plenijo po obali Zamorja. Na celini ne izzivajo, pač pa okupirajo otok Ruad ob obali današnje Sirije. 1303 ↔
  • Kan Zlate Horde Tokta sledi princu Čaki Nogaju v Bolgarijo, ki je leto dni poprej z zavzetjem utrdbe Trnovo s tem postal novi bolgarski car. Tokta oblega Trnovo, a mu delo olajšajo bolgarski plemiči, ki so sprva ščitili Čako. Njihov voditelj Teodor Svetoslav postane novi bolgarski car, Tokta pa nato umakne svojo vojsko nazaj v vzhodnoevropske stepe.
  • Dinastija Juan, Čagatajski kanat: vrhovni kan Temür začne z invazijo proti čagatajskemu vladarju Kaiduju. Le-ta na pomoč prosi legitimnega čagatajskega kana Duvo, ki pa ga sprva zavrne. 1301 ↔
    • Vrhovni kan Temür pošlje iz Yunnana še eno kazensko ekspedicijo v Burmo nad kraljevino Myinsaing.[1] 1301 ↔

Ostalo

[uredi | uredi kodo]
Verjeten izgled Bazilike Svetega Petra v visokem srednjem veku.
  • 22. februar - Papež Bonifacij VIII. razglasi v buli "Antiquorum fida relatio" leto 1300 za sveto leto in s tem otvori prvi krščanski Jubilej. Rim to leto obišče okoli 200.000 romarjev. Temu Jubileju potem sledijo naslednji na vsakih 50 ali 25 let.
  • 8. maj - Francosko-flamska vojna: Francozi nadaljujejo z osvajanjem Flandrije. Ta mesec ujamejo flandrijskega grofa Gvida Dampierreja s sinom Robertom III. 1305 ↔
  • 21. maj - Amsterdam dobi mestne pravice.[2]
  • julij - Prva vojna za škotsko neodvisnost: angleška vojska pod vodstvom kralja Edvarda I. osvoji grad Caerlaverock. Po osvojitvi presenečeno ugotovijo, da se je več kot mesec dni angleški armadi upiralo samo 60 mož.
  • 14. junij - Bitka pri Ponzi, vojna sicilskih večernic: aragonsko-anžujska flota pod vodstvom admirala Rogerija iz Laurije porazi sicilsko floto pod vodstvom Konrada d'Orija.
  • 15. junij - Bilbao prejme ustanovitveno listino.
  • 18. julij - V Parmi je na grmadi sežgan Gerard Segarelli, ustanovitelj ljudskega pridigarskega gibanja Apostolsko bratstvo.
  • 25. julij - Gniezno, Poljska: češki kralj Venčeslava II. je kronan za poljskega kralja (kot Venčeslav I.). Poljsko plemstvo ga je soglasno izbralo za novega poljskega kralja.
  • oktober - Nemčija: trije cerkveni knezi-elektorji - kölnski, mainški in trierski nadškofi ter pfalški grof - poskušajo odstaviti nemškega kralja Alberta I. Habsburškega, ki pa ne ponovi napake predhodnika Adolfa Nassauškega. 1301 ↔
  • Po smrti mejnega Brandenburg-Salzwedela Albert III. si omenjeno marko priključi njegov bratranec, mejni grof Brandenburg-Stendala Oton IV.
  • Umrlega nürenberškega mestnega grofa Ivana I. iz hiše Hohenzollern nasledi brat Friderik IV.
  • Mezzogiorno: neapeljski kralj Karel II. Anžujski uniči muslimansko komuno Lucero. Razlog za napad je zadolženost Karla II. pri florentinskih bankirjih. Do muslimanov je neprizanesljiv: Anžujci jih pobijejo več tisoč, čez deset tisoč pa prodajo v suženjstvo. Veliko jih najde zatočišče v Albaniji. Po etničnem čiščenju naseli na izpraznjeno ozemlje kristjane iz Burgundije in Provanse, ki pa imajo velike težave pri naseljevanju, saj so vajeni bolj rodovitne zemlje.
  • Bizantinsko cesarstvo: maloazijski magnati obtožijo generala Ivana Tarkanijota zatorništva proti cesarju. Tarkanijot je bil uspešen v boju proti plenilskim Turkom in je ponovno utrdil mejo, s tem pa je priškrnil finance lokalnim magnatom, ki so si polnili žepe z denarjem iz cesarske zakladnice namenjenim za varovanje meje. Cesar Andronik II. Paleolog da Tarkanijota ponovno zapreti, stanje na meji z Osmani se zato bistveno poslabša. 1302 ↔
  • Zamorje: templarji pod vodstvom velikega mojstra Jacquesa de Molayja poskušajo z bližnjega otoka Ruad zavzeti pristaniško mesto Tortosa. Mesto sicer zavzamejo, a ga zaradi premajhne vojaške zasedbe zapustijo. 1302 ↔
  • Umrlega voditelja Malijskega cesarstva Manso Sakuro nasledi bratranec Gao.
  • Češki rudnik srebra Kutná Hora proizvede do 20 ton te plemenite kovine letno, kar je dovolj, da postanejo praški groši priljubljeno plačilno sredstvo tudi zunaj Češke. V tem letu izda češki kralj Venčeslav II. še edikt Ius regale montanorum, ki opredeljuje tehnične in administrativne kriterije za delovanje rudnikov.
  • Nemški pesnik Hugo iz Trimberga dokonča poučno enciklopedično pesnitev »Sèl« (Der Renner), ki jo tvori 24.000 verzov.
  • Benetke štejejo približno 100.000 prebivalcev.
  • Judovski učenjak Jakob ibn Tibbon je imenovan dekana medicinske fakultete v Montpellierju.
  • Ustanovitev katalonske Lleida.[3]
  • Številčnost cerkvenih redov. Po vsej (latinski) Evropi je okoli 700 redovnikov cisterijancev in verjetno toliko, če ne več, redovnic. V 550 samostanih biva več kot 10.000 dominikanskih redovnikov, medtem ko so daleč najbolj razširjeni frančiškani, ki jih je več kot 30.000.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum
Till Eulenspiegel
Fiktiven lik
  • Till Eulenspiegel, literaren lik nizkonemškega ljudskega izročila, primerljiv s slovenskima Pavliho in Lažnivim Kljukcem († 1350)

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. bivše Pagansko kraljestvo
  2. ali 1306
  3. med 1297 in 1301