Pojdi na vsebino

Železna Kapla-Bela

Železna Kapla-Bela

Eisenkappel-Vellach
Trška občina
Železna Kapla
Železna Kapla
Grb Železna Kapla-Bela
Grb
Železna Kapla-Bela se nahaja v Avstrija
Železna Kapla-Bela
Železna Kapla-Bela
Geografska lega v Avstriji
46°29′11″N 14°35′46″E / 46.48639°N 14.59611°E / 46.48639; 14.59611
DržavaAvstrija Avstrija
DeželaKoroška
Politični okrajVelikovec
Upravljanje
 • ŽupanFranc Jožef Smrtnik (EL)
Površina
 • Skupno199,13 km2
Nadm. višina
556 m
Prebivalstvo
 (2024-01-01)[2]
 • Skupno2.208
 • Gostota11 preb./km2
Časovni pasoviUTC+1 (CET/CEST)
UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka
9135
Omrežna skupina04238
Avtomobilska oznakaVK
Št. občine20804
Naslov upraveNr. 260
9135 Bad Eisenkappel
Spletna stranwww.bad-eisenkappel.info

Železna Kapla-Bela (nemško Eisenkappel-Vellach) je občina, Železna Kapla pa urbano naselje z okoli 1000 prebivalci in sedež prej omenjene občine s skoraj 2.300 ljudmi (2020) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.

Marca leta 2009 je na občinskih volitvah postal župan Franc Jožef Smrtnik prvi slovenski župan, ki je bil izvoljen na samostojni slovenski listi.

Železna Kapla leži 22 km južno od Velikovca (Völkermarkt), in 15 km severno od Jezerskega. To je prvi pomembni kraj severno od mejnega prehoda Jezerski vrh. Kraj leži na 558 mnm in je stisnjen v ozko dolino potoka Bela ter njegovih pritokov Obirskega potoka in Lepene. Naselje se širi vzdolž ceste iz Jezerskega skozi dolino. Podolje obdajajo z vseh strani nad 2000 m visoke gore.

V sedemdesetih letih 20. stol. so postavili v bližini naselja tovarno celuloze Obir. Tovarna je konec osemdesetih let, zaradi hude obremenitve okolja z odplakami, prenehala obratovati. Pozneje se je gospodarstvo Železne Kaple začelo usmerjati zlasti v turizem. Uredili so Obirske kapniške jame in zdravilišče s termalno vodo.

Struktura občine

[uredi | uredi kodo]

Občina Železna Kapla-Bela je sestavljena iz enajstih katastrskih občin in sicer: Bela, Koprivna, Korte, Lepena, Lobnik, Obirsko, Pod Peco, Rebrca, Remšenik, Spodnja Plaznica in Železna Kapla ter obsega 14 naselij vasi in zaselkov[3])(v oklepaju število prebivalcev, stanje leto 2001):

  • Bela (Vellach) (350)
  • Bela (Weißenbach) (10)
  • Koprivna (Koprein Sonnseite) (41)
  • Korte (Trögern) (40)
  • Lepena (Leppen) (207)
  • Lobnik (Lobnig) (132)
  • Obirsko (Ebriach) (373)
  • Pod Peco (Koprein Petzen) (6)
  • Podkraj (Unterort) (65)
  • Rebrca (Rechberg) (150)
  • Remšenik (Remschenig) (78)
  • Spodnja Plaznica (Blasnitzen) (66)
  • Suha (Zauchen) (126)
  • Železna Kapla (Bad Eisenkappel) (1.066)

Sosednje občine

[uredi | uredi kodo]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V starih listinah se kraj prvič omenja v 11. stol., kot trg pa leta 1267. Razvoj kraja je bil tesno povezan s pomembno potjo s Kranjskega na Koroško prek Jezerskega. V srednjem veku so trgovali zlasti žitom, železom, volno, svincem, morsko soljo in raznimi drugimi izdelki, kar so tudi v kraju skladiščili. V 15. stol. so tu delovale fužine. Železovo rudo so kopali v bližnjem Lobniku in Lepeni. V Lobniku je bil tudi manjši premogovnik, ki deloval še med obema svetovnima vojnama.

Župnijsko cerkev sv. Mihaela, so na mestu starejše cerkve, ki so jo 1473 porušili Turki, postavili konec 15. stol. V strmini nad naseljem stoji romarska cerkev Marija v trnju, ki naj bi bila postavljena že leta 1386, današnjo podobo pa je dobila v 16. stol. Nad naseljem stojijo tudi dobro ohranjeni ostanki protiturške zapore iz konca 15. stoletja, ljudsko poimenovani Na tabrih. Utrdba je bila dodatno opremljena s sistemom stolpov. Imela je tudi napravo za spoščanje zajezene vode na sovražnika. Zato je bila to najobsežnejša dolinska zapora na območju Notranje Avstrije.

Železna Kapla je bila eden izmed centrov zmagovitega protifašištičnega upora in celotna regija je bila označena kot "Bandengebiet" (področje tolp), saj ga nacisti niso vojaško povsem nadzorovali. Nekega dne so partizani celo prekinili prikaz nekega nacističnega propagandnega filma in prikazali svojo resnico. Štirje partizani - ki so po vojni v celoti bili predstavljeni kot bistveni doprinos Avstrije k svoji lastni osvoboditvi, kar ji je zagotovilo ponovno neodvisnost v mejah pred vojno - pa so bili obsojeni na smrt in umorjeni v dunajskem zaporu 29. aprila 1943. Ti borci za svobodo so bili Marija Olip in njen brat Miha Zupanc iz Obirskega, Jurij Pasterk iz Lobnika in Franc Weinzierl iz Rebrce.

Tik pred koncem vojne pa so nacistične tolpe še zažigale in ubiljale po Koroškem in tako tudi kruto zaklali celo Peršmanovo družino s številnimi otroki.

Župan Franc Jožef Smrtnik (EL) je prvi župan neke koroške občine v Drugi Republiki, ki je bil izvoljen kot Koroški Slovenec na slovenski volilni listi z absolutno večino na to mesto.[4]

Redne manifestacije

[uredi | uredi kodo]
  • Ante pante populore: 1. februarja na predvečer svečnice se spominjajo Kapelčani povodnje in otroci zanesejo male cerkvice s svečko v reko Belo, ob tem pa stalno ponavljajo pregovor „Ante pante populore, Kocle vrate cvilelore!“, za katerega pravzaprav nihče več ne ve, kaj zares pomeni (Izvira pa iz latinskega „Ante faciem omnium populorum“).

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Muzeji

Spominska plošča na Peršmanu
  • Partizanski muzej in spomenik Peršman: Peršman je bila partizanska postojanka, kjer so nacistične tolpe še ob koncu vojne zločinsko umorile celo družino, le dva otroka sta ranjena preživela. Danes je tam osrednji muzej odpora proti nacizmu.[5]
  • Galerija Vprega [6]
  • Muzej starih avtomobilov [7]

Stavbarstvo:

  • poznogotska romarska cerkev Marija v trnju s pokopališčen na terase
  • Dvorec Hagenegg: z renesančnim in z baročnim krilom
  • Kommenda Rebrca
  • ruševina Rebrca za cerkvijo na klancu
  • ruševine turške šance

Naravne znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Znamenite osebnosti

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  1. Regionalinformation, bev.gv.at
  2. »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
  3. Paul Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten (izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. ISSN 0560-2920.
  4. Kleine Zeitung: Eisenkappel-Vellach: Erstmals Bürgermeister für slowenische Einheitsliste, 15. März 2009 Arhivirano 2010-11-13 na Wayback Machine., abgerufen 18. März 2009.
  5. »Muzej in kraj spomina pri Peršmanu«. Društvo/Verein Peršman. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2009. Pridobljeno 9. novembra 2011.
  6. »Galerie Vorspann«. Pridobljeno 9. novembra 2011.
  7. »Zum Florian«. Pridobljeno 9. novembra 2011.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]