Pojdi na vsebino

Športno letalo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Primer letala splošnega letalstva Rockwell Commander 112
Dvomotorno športno letalo Piper PA-30 Twin Comanche
Dvomotorna Cessna 340 z batnimi motorji in kabino pod tlakom
Dvomotorna Cessna 425 Corsair oz. Conquest I turboprop 2x PT6
Terminal splošnega letalstva

Športno ali privatno letalo je manjše lahko letalo, ki se uporablja kot hobi za rekreacijo, klubsko letenje, šolanje pilotov, dela v zraku, zasebne lete, poslovne lete, škropljenje polj, akrobatsko letenje in drugo. Najpopularnejša sodobna enomotorna športna letala danes so: Beechcraft Bonanza, Piper PA-46, Cirrus SR-22 in Cessna 206. Večmotorna in turbopropelerska letala: Piper PA-34 Seneca, Beechcraft 58 Baron, Daher TBM in King Air. "Veliki tri" proizvajalci športnih letal v 20. stoletju, so bili: Cessna, Piper in Beechcraft tej skupini se je v 21. stoletju pridružil še Cirrus. Športna letala so vedno veljala za luksuz, saj jih ljudske množice nikoli niso koristile.

Športno letalo je del splošnega letalstva (angl. GA General Aviation), ki pokriva vsa letala, ki si ne ukvarjajo z rednimi linijskim letalskimi prevozi in vojaškimi dejavnostmi. Splošno letalstvo vključuje tudi poslovna letala npr. Cessna Citation Mustang. Izraz splošno letalstvo se običajno uporablja za letala z do 19 sedeži oz. do 5,7 ton teže[1] oz. so certificirana v skladu z CS-23 (za EU) in FAR23 (za ZDA).

Športna letala so običajno manjših dimenzij in jih največkrat poganja batni motor, za razliko od velikih in poslovnih letal, kjer se uporabljajo turbinski motorji (turboventilatorski in turbopropelerski).

Letenje nikoli ni bilo poceni in je zato pomembno poznavanje sestave stroškov letala.

Operativni stroški športnega letala
Fiksni letni

(padajo z večanjem naleta)

Variabilni glede na uporabo

(konstantni z naletom)

Parkiranje oz. hangeriranje Gorivo
Zavarovanje Olje
Letni pregled Pnevmatike
Administracija zrakoplova Kisik, anti-icing tekočine in vetrobranska tekočina
AD note Letališke in zračne takse, GPU in handling
Koledarsko vzdrževanje Redno vzdrževanje in pregledi
Vzdrževanje avionike in testi *Sklad za remont avionike in elektrike
Vodenje stalne plovnosti *Sklad za remont motorja
Naročnine na bazo podatkov *Sklad za remont propelerja
Stroški kapitala Sklad za barvanje in zaščito pred korozijo
Amortizacija Čiščenje, pranje, poliranje, sesanje, šivanje in nega
Rezervni sklad Manjše poškodbe, žarnice, pokrivala, cilindri in akumulatorji
Stroški dela Stroški dela
* stroški sklada za remont motorja, propelerja in avionike preidejo v fiksne stroške,

v kolikor letalo premalo leti in so omejitev koledarska leta ne ure do remonta

(tipično: 12 let motorji, 6 let propelerji, cca. 12 let avionika).

Definicija

[uredi | uredi kodo]

Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) opredeljuje operacije civilnega letalstva v treh kategorijah:

  • splošno letalstvo (GA),
  • delo v zraku (AW) in
  • komercialni zračni promet (CAT).

ICAO s to definicijo ločuje delovne operacije v zraku od splošnega letalstva. Delo v zraku je, ko se zrakoplov uporablja za specializirane storitve, kot so kmetijstvo, gradbeništvo, fotografija, geodezijo, opazovanje in patruljiranje, iskanje in reševanje ter oglaševanje iz zraka. Vendar pa ICAO za statistične namene vključuje delo v zraku v splošno letalstvo in je predlagal uradno razširitev definicije splošnega letalstva, da bi vključila delo v zraku, da bi odražala splošno uporabo. Predlagana klasifikacija ICAO vključuje letenje z inštruktorji kot del splošnega letalstva (nezračno delo - šolanje pilotov).

Mednarodni svet združenj lastnikov letal in pilotov (IAOPA) kategorijo označuje kot splošno letalstvo/delo v zraku (GA/AW), da bi se izognili dvoumnosti. Njihova definicija splošnega letalstva vključuje:

  • Korporativno letalstvo: letalske operacije podjetja za lastno uporabo
  • Operacije delnega lastništva: letala, ki jih upravlja specializirano podjetje v imenu dveh ali več solastnikov
  • Poslovno letalstvo (ali potovanje): samoletenje za poslovne namene
  • Osebno/zasebno potovanje: potovanje iz osebnih razlogov/osebni prevoz
  • Letalski turizem: dohodni/odhodni turizem z lastnim letom
  • Rekreacijsko letenje: letenje v prostem času z motorjem/brez motorja
  • Zračni športi: akrobatika, zračne dirke, tekmovanja, mitingi itd.

Splošno letalstvo tako vključuje tako komercialne kot nekomercialne dejavnosti.

Opredelitev dela v zraku IAOPA vključuje, vendar ni omejena na:

  • Kmetijski leti, vključno s prašenjem pridelka
  • Vleka transparenta
  • Gašenje požarov iz zraka
  • Medicinske intervencije
  • Šolanje pilotov
  • Iskanje in reševanje
  • Panormaski leti
  • Padalski leti
  • Prevozni leti za presaditev organov

Komercialni zračni promet vključuje:

  • Redni letalski prevozi
  • Izredni zračni prevoz
  • Storitve letalskega tovora
  • Air taxi operacije

Vendar pa v nekaterih državah letalski taksi velja za del GA/AW.

Zasebni leti se izvajajo z najrazličnejšimi letali: lahkimi in ultralahkimi letali, športnimi letali, doma zgrajenimi letali, poslovnimi letali (kot so zasebna letala), jadralnimi letali in helikopterji. Leti se lahko izvajajo tako v skladu s pravili vizualnega letenja kot instrumentalnega letenja in lahko uporabljajo nadzorovan zračni prostor z dovoljenjem. Večina svetovnega zračnega prometa spada v kategorijo splošnega letalstva in večina svetovnih letališč služi izključno GA. Aeroklubi so del splošnega letalstva.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Aerodrom Ljubljana, Center splošnega letalstva« (pdf). Aerodrom Ljubljana. Pridobljeno 4. novembra 2013.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]