Pojdi na vsebino

Cetirizin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cetirizin
Klinični podatki
Izgovarjavacetirizín
Blagovne znamkeZyrtec, Letizen ...[1]
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa698026
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: B2
  • ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
Način uporabez zaužitjem
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostdobra absorpcija (> 70 %)[4]
Vezava na beljakovine88–96%[4]
Presnovaminimalna[2][3]
Začetek delovanja20–42 min.[3]
Razpolovni časv povprečju 8,3 h[2][3]
razpon: 6,5–10 h[5]
Čas delovanja≥ 24 h[5]
Izločanjeseč: 70–85 %[2]
blato: 10–13 %[2]
Identifikatorji
  • (±)-[2-[4-[(4-klorofenil)fenilmetil]-1- piperazinil]etoksi]ocetna kislina
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.223.545 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC21H25ClN2O3
Mol. masa388,89 g/mol
3D model (JSmol)
  • Clc1ccc(cc1)C(c2ccccc2)N3CCN(CC3)CCOCC(=O)O
  • InChI=1S/C21H25ClN2O3/c22-19-8-6-18(7-9-19)21(17-4-2-1-3-5-17)24-12-10-23(11-13-24)14-15-27-16-20(25)26/h1-9,21H,10-16H2,(H,25,26)
  • Key:ZKLPARSLTMPFCP-UHFFFAOYSA-N

Cetirizín,[6] pod zaščitenim imenom Zyrtec in drugimi,[1] je antihistaminik druge generacije za zdravljenje senenega nahoda, dermatitisa in koprivnice.[7] Uporablja se z zaužitjem skozi usta (peroralno).[8] Učinek nastopi okoli eno uro po zaužitju in traja okoli 24 ur.[8] Učinkovitost je podobna kot pri drugih antihistaminikih, kot je difenhidramin.[8]

Pogosti neželeni učinki so zaspanost, suha usta, glavobol in bolečina v trebuhu.[8] Povzroča načeloma manjšo stopnjo zaspanosti kot antihistaminiki prve generacije[7] ter ima minimalni pomirjevalni učinek,[9] ker slabo prehaja krvno-možgansko pregrado.[6] Možna huda neželena učinka sta agresivnost in angioedem.[7] Podatki kažejo, da je uporaba med nosečnostjo varna, med dojenjem pa se uporaba ne priporoča.[10] Cetirizin deluje preko zaviranja histaminskih receptorjev tipa 1 (H1), zlasti tistih zunaj osrednjega živčevja.[8]

Patentirali so ga leta 1981, v medicini pa se je začel uporabljati leta 1987.[11] Na voljo so že tudi generična zdravila.[7]

Medicinska uporaba

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin se uporablja za lajšanje nosnih in očesnih simptomov sezonskega (seneni nahod) in celoletnega alergijskega rinitisa ter za lajšanje simptomov kronične idiopatske urtikarije (oblika koprivnice).[12] Lajša tudi srbenje pri atopijskem dermatitisu.[13]

Neželeni učinki

[uredi | uredi kodo]

Najpogosteje poročani neželeni učinek pri uporabi cetirizina so glavobol (16 %), suha usta (5,7 %), zaspanost (5–20 %) in utrujenost (5,6 %). Hujši, a redki neželeni učinki vključujejo srčno odpoved, tahikardijo in edem.[14]

Prenehanje uporabe cetirizina po dolgotrajnejši uporabi (običajno daljši od 6 mesecev) lahko spremlja srbenje po celotnem telesu.[15][16][17]

Farmakologija

[uredi | uredi kodo]
L-stereoizomer, levocetirizin, (zgoraj) in D-stereoizomer (spodaj) cetirizina.

Farmakodinamika

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin deluje kot visoko selektiven antagonist na histaminskih receptorjih tipa 1 (H1).[2] Antihistaminski učinek je zlasti posledica vezave levosučnega enantiomera (levocetirizin).[2] Cetirizin izkazuje več kot 600-krat večjo selektivnost za receptorje H1 kot za številne druge receptorje, kot so muskarinski, serotoninski, dopaminski in α-adrenergični receptorji.[2] Zaradi visoke selektivnosti ne izkazuje antiholinergičnih učinkov.[18][19] Izkazuje zanemarljivo inhibicijo kanalčkov hERG (IC50 > 30 µM)[20] in pri odmerkih do 60 mg/dan (šestkratni priporočeni dnevni odmerek) niso poročali o škodljivih učinkih na srce.[2].[21]

Cetirizin slabo prehaja krvno-možgansko pregrado in zato povzroča le minimalni pomirjevalni učinek v primerjavi s številnimi drugimi antihistaminiki.[9]

Farmakokinetika

[uredi | uredi kodo]

Absorpcija

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin se po zaužitju v obliki bodisi tablet bodisi peroralne raztopine hitro in v velikem obsegu absorbira.[2] Biološka razpoložljivost cetirizina po peroralni aplikaciji je vsaj 70-odstotna, levocetirizina pa celo vsaj 85-odstotna.[4] Tmax cetirizina je okoli 1,0 h, ne glede na farmacevtsko obliko.[3] Farmakokinetika cetirizina se linerano povečuje glede na odmerek v razponu od 5 do 60 mg.[2] Po enkratnem odmerku 10 mg je Cmax 257 ng/mL , po enkratnem odmerku 20 mg pa 580 ng/mL.[3] Hrana ne vpliva na biološko razpoložljivost zdravila, vendar pa podaljša Tmax za okoli 1,7 h (torej na okoli 2,7 h) in zniža Cmax za 23 %.[2][3][22] Podobno velja za levocetirizin, pri katerem se ob zaužitju z obrokom z visoko vsebnostjo maščob Tmax podaljša za 1,25 h in Cmax zniža za okoli 36 %.[22] Ustaljene ravni v plazmi se dosežejo po treh dneh; učinkovina se ob kronični uporabi ne kopiči v organizmu.[3] Po desetdnevnem dajanju 10-mg odmerka cetirizina je povprečen Cmax 311 ng/mL.[23]

Porazdelitev

[uredi | uredi kodo]

V koncentracijah v razponu od 25 do 1,000 ng/mL je povprečna vezava cetirizina na plazemske beljakovine 93- do 96-odstotna in ni odvisna od koncentracije.[3] V drugih raziskavah so poročali o 88- do 96-odstotni vezavi na plazemske beljakovine.[4] Učinkovina se z visoko afiniteto veže na albumin, vezava na α1-kisli glikoprotein in lipoproteine doprinese le malo k skupni vezavi na plazemske beljakovine.[4] Delež nevezanega oziroma prostega levocetirizina je okoli 8 %.[4] Pravi volumen porazdelitve cetirizina ni znan, ocenjen je na 0,3 do 0,45 L/kg.[2][4] Cetirizin slabo in počasi prehaja krvno-možgansko pregrado, kar je posledica njegove kemijske zgradbe, pa tudi dejstva, da je substrat P-glikoproteina.[4]

Presnova

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin se ne presnovi v večjem obsegu.[2] Ne presnavlja se znatno preko sistema citokroma P450.[24] Posledično ne povzroča součinkovanj, ki so zaviralci ali induktorji encima citokrom P450, kot so teofilin, eritromicin, klaritromicin, cimetidin ali alkohol.[2] Cetirizin se ne presnavlja v znatnem obsegu, zlasti ne preko sistema citokroma P450, v določeni meri pa se presnovi, in sicer po drugih presnovnih poteh (oksidacija in konjugacija).[2][3] Encimi, ki se vpletajo v presnovo cetirizina, niso bili prepoznani.[2]

Izločanje

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin se izloča s sečem (70–85 %) in blatom (10–13 %).[2] Okoli 50 do 60 % cetirizina, izločenega s sečem, je v nespremenjeni obliki.[2][3] V seč se izloča z aktivnim transportom.[3] Razpolovna doba izločanja znaša pri zdravih posameznikih od 6,5 do 10 h; povprečna vrednost iz kliničnih raziskav je bila 8,3 h.[2][3] Učinkovina deluje vsaj 24 ur.[3] Razpolovna doba izločanja je podaljšana pri starejših (na 12 h), bolnikih z okrnjenim delovanjem jeter (na 14 h) ter pri bolnikih z ledvično okvaro (na 20 h).[3]

Kemijske lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin jse nahaja v dveh stereoizomernih oblikah (L- in D-cetirizin). Kemijsko je L-enantiomer (levocetirizin) aktivna oblika cetirizina. Cetirizin spada v difenilmetilpiperazinsko skupino antihistaminikov. Strukturna analoga cetirizina sta ciklizin in hidroksizin.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_cetirizin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, vpogled: 27. 10. 2019.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 Portnoy JM, Dinakar C (2004). »Review of cetirizine hydrochloride for the treatment of allergic disorders«. Expert Opin Pharmacother. 5 (1): 125–135. doi:10.1517/14656566.5.1.125. PMID 14680442.
  3. ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 Simons FE, Simons KJ (1999). »Clinical pharmacology of new histamine H1 receptor antagonists«. Clin Pharmacokinet. 36 (5): 329–352. doi:10.2165/00003088-199936050-00003. PMID 10384858.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Chen C (2008). »Physicochemical, pharmacological and pharmacokinetic properties of the zwitterionic antihistamines cetirizine and levocetirizine«. Curr. Med. Chem. 15 (21): 2173–2191. doi:10.2174/092986708785747625. PMID 18781943.
  5. ↑ 5,0 5,1 Simons FE (2002). »Comparative pharmacology of H1 antihistamines: clinical relevance«. Am. J. Med. 113 Suppl 9A (9): 38S–46S. doi:10.1016/s0002-9343(02)01436-5. PMID 12517581.
  6. ↑ 6,0 6,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509612/cetirizin?query=cetirizin&SearchIn=All, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 27. 10. 2019.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 British national formulary : BNF 76 (76 izd.). Pharmaceutical Press. 2018. str. 279. ISBN 9780857113382.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 »Cetirizine Hydrochloride Monograph for Professionals«. Drugs.com (v angleščini). American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno 3. marca 2019.
  9. ↑ 9,0 9,1 Gupta, A; Chatelain P; Massingham R; Jonsson EN; Hammarlund-Udenaes M (Februar 2006). »Brain distribution of cetirizine enantiomers: comparison of three different tissue-to-plasma partition coefficients: K(p), K(p,u), and K(p,uu)«. Drug Metab. Dispos. 34 (2): 318–23. doi:10.1124/dmd.105.007211. PMID 16303872.
  10. ↑ »Cetirizine Pregnancy and Breastfeeding Warnings«. Drugs.com (v angleščini). Pridobljeno 3. marca 2019.
  11. ↑ Fischer, Jnos; Ganellin, C. Robin (2006). Analogue-based Drug Discovery (v angleščini). John Wiley & Sons. str. 549. ISBN 9783527607495.
  12. ↑ Povzetek glavnih značilnosti zdravila Zyrtec, datum zadnje revizije besedila: 15. 4. 2019.
  13. ↑ Zuberbier T., Henz B. M. Use of cetirizine in dermatologic disorders. Ann Allergy Asthma Immunol. 1999 Nov;83(5):476-80.
  14. ↑ »Zyrtec Side Effects«. drugs.com. Drugs.com. Pridobljeno 21. avgusta 2015.
  15. ↑ Ekhart, C.; Van Der Horst, P.; Van Hunsel, F. (2016). »Unbearable Pruritus After Withdrawal of (Levo)cetirizine«. Drug Safety - Case Reports. 3 (1): 16. doi:10.1007/s40800-016-0041-9. PMC 5124431. PMID 27889900.
  16. ↑ »Cetirizine (Zyrtec) Withdrawal & Unbearable Itching«. People's Pharmacy. Pridobljeno 9. septembra 2017.
  17. ↑ »addicted to zyrtec?«. MedHelp. Pridobljeno 9. septembra 2017.
  18. ↑ Zhang L, Cheng L, Hong J (2013). »The clinical use of cetirizine in the treatment of allergic rhinitis«. Pharmacology. 92 (1–2): 14–25. doi:10.1159/000351843. PMID 23867423.
  19. ↑ Orzechowski RF, Currie DS, Valancius CA (2005). »Comparative anticholinergic activities of 10 histamine H1 receptor antagonists in two functional models«. Eur. J. Pharmacol. 506 (3): 257–64. doi:10.1016/j.ejphar.2004.11.006. PMID 15627436.
  20. ↑ Taglialatela M, Pannaccione A, Castaldo P, Giorgio G, Zhou Z, January CT, Genovese A, Marone G, Annunziato L (1998). »Molecular basis for the lack of HERG K+ channel block-related cardiotoxicity by the H1 receptor blocker cetirizine compared with other second-generation antihistamines«. Mol. Pharmacol. 54 (1): 113–21. doi:10.1124/mol.54.1.113. PMID 9658196.
  21. ↑ Hulhoven R, Rosillon D, Letiexhe M, Meeus MA, Daoust A, Stockis A (2007). »Levocetirizine does not prolong the QT/QTc interval in healthy subjects: results from a thorough QT study«. Eur. J. Clin. Pharmacol. 63 (11): 1011–7. doi:10.1007/s00228-007-0366-5. PMID 17891537. The equivalent dose of 60 mg cetirizine is also the highest dose ever administered in healthy subjects [13].
  22. ↑ 22,0 22,1 Paśko P, Rodacki T, Domagała-Rodacka R, Palimonka K, Marcinkowska M, Owczarek D (2017). »Second generation H1 – antihistamines interaction with food and alcohol-A systematic review«. Biomed. Pharmacother. 93: 27–39. doi:10.1016/j.biopha.2017.06.008. PMID 28622592.
  23. ↑ »Zyrtec prescribing information« (PDF). Maj 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. januarja 2010. Pridobljeno 19. novembra 2009.
  24. ↑ Massoud Mahmoudi (2. junij 2016). Allergy and Asthma: Practical Diagnosis and Management. Springer. str. 574–. ISBN 978-3-319-30835-7.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cetirizin&oldid=6277937«